Kurentovanje

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Obhodi kurentov
IMG 1012 resize.JPG
Lokacija Ptuj, Ptujsko polje, Dravsko polje, Slovenske gorice, Haloze
Uprava koordinator varstva žive dediščine (Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož)
RKD št. 2-00006 [1]
Pomembni datumi
Vpis v register 26. april 2012
Razglasitev ŽMDP 24. december 2015

Kurentovanje je ljudski običaj, ki je značilen za Ptuj in okolico in se priredi v pustnem času z namenom odganjanja zime. Značilen je plešoči pohod: Obhodi kurentov, skupaj z drugimi maskami skozi vasi na Ptujskem območju, vse do Haloz. Kurenti odganjajo zimo plešoč v značilni opravi in z glasnim zvonjenjem od hiše do hiše. Obvezni deli maske so kožuhovinast plašč, prepasan z verigo z velikimi zvonci, naglavna maska z rogovi, okrašena s trakovi ali v Halozah s perjem, z volnenimi nogavicami in temnimi čevlji na nogah. Kurent ima v roki palico, ježevko. Dandanes se kurentovanja priredijo v mestnem območju Ptuja. Decembra 2017 so bili Obhodi kurentov vpisani na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine.[2]

Ptujsko kurentovanje je največja organizirana pustna karnevalska prireditev v Sloveniji, katere namen je prvotno ohraniti nesnovno kulturno dediščino ptujskega območja in Slovenije. Kot pustna prireditev velja vse od leta 1960 in je dobila ime po znanem tradicionalnem pustnem liku kurentu. Čas trajanje prireditve se je skozi leta spreminjalo. Kurentovanje se običajno prične s prvim poskokom kurentov in samo karnevalsko prireditvijo. Pustni torek velja za dan, ko se zberejo pustni liki in maske ter tekmujejo za najizvirnejšo. Mednarodna in karnevalska povorka je ta, ki poskrbi za pokop pusta. Ves čas prireditve se v mestnem jedru odvija bogat kulturni in zabavno-glasbeni program.

Na Madžarskem, v mestu Mohač imajo južnoslovanski Šokci podobno tradicionalno pustno prireditev Pohod bušarov. Bušarji so prav tako opremljeni z rogatimi maskami, ki so redkeje dodatno okrašene s perjem in trakovi. Prav tako imajo kožuhe, krajše kot kurenti. Imajo manj zvoncev kot slovenski Kurenti in so pretežno udeleženi na pustnem festivalu v mestu. UNESCO, Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, je vpisala pohod bušarjev v seznam nematerialne svetovne dediščine (2009).

Galerija[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Seznam registriranih enot žive kulturne dediščine". Register žive kulturne dediščine, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. 2013. 
  2. ^ "Obhodi kurentov na Unescovem seznamu nesnovne kulturne dediščine". MMC-RTV SLO. 7. december 2017. Pridobljeno dne 8. decembra 2017. 

Viri[uredi | uredi kodo]