63. Kurentovanje (2023)
 | Ta članek ni napisan v enciklopedičnem tonu, ki se uporablja v Wikipediji. (mesec ni naveden) |
| 63. Kurentovanje | |
|---|---|
 Odprta "Kurentova hiša" zraven gledališča (zgradba z rahlo zelenkasto fasado skrajno desno) | |
| Osnovni podatki | |
| Datum: | 11.–21. februar 2023 |
| Kraj: | Ptuj, Slovenija |
| Organizator: | Zavod za turizem Ptuj |
| 18. princ karnevala: | vitez Hinko Sodinski |
| Glavni etnografski lik: | Kurent (Korant) |
| Skupni obisk: | 100.000 obiskovalcev |
| Mednarodna karnevalska povorka | |
| Rekord: (2011) | 65.000 obiskovalcev[1] |
| Letos: (2023) | 40.000 obiskovalcev |
Kurentovanje 2023 je prihajajoči 63. ptujski karneval, ki ga organizira Zavod za turizem Ptuj.[2][3]
Gre za enega najbolj prepoznavnih in mednarodno uveljavljenih karnevalov v Evropi, pa tudi širše. Od leta 2017 je Kurentovo obredje vpisano na seznam nesnovne kulturne dediščine UNESCO. Vsakoletni vrhunec je Mednarodna karnevalska povorka na pustno nedeljo, z povprečno 50.000 obiskovalci.
Spored kurentovanja[uredi | uredi kodo]
Vsak večer med 12. in 20. februarjem bodo ob 18. uri v mestu nastopali tudi kurenti (koranti).
Uvod v pustni čas[uredi | uredi kodo]
| Od | Dogodek | Dan | Obisk |
|---|---|---|---|
| 2001 | 23. kurentov (korantov) skok | Polnočno obredje ob ognju na Zokijevi domačiji v Budini (Svečnica – 2. na 3. februar) |
500 kurentov |
Glavni tradicionalni dogodki[uredi | uredi kodo]
| Od | Dogodek | Dan | Obisk |
|---|---|---|---|
| Etnografski in karnevalski sprevodi | |||
| 1998 | 26. otvoritvena etnografska povorka | predpustna sobota (11.2.) | +15.000 |
| 2017 | 7. dan kurentovih (korantovih) skupin | predpustna sreda (15.2.) | več tisoč |
| 2015 | 9. nočni spektakel | pustni petek (17.2.) | več tisoč |
| 1873 | 11. mestni pustni korzo | pustna sobota (18.2.) | več tisoč |
| 2013 | |||
| 1960 | 63. mednarodna karnevalska povorka | pustna nedelja (19.2.) | +40.000 |
| 63. vseslovenska povorka vrtcev | pustni ponedeljek (20.2.) | ||
| 63. pokop pusta | pustni torek (21.2.) | več tisoč | |
Spremljevalni program[uredi | uredi kodo]
| Od | Dobrodelni kuharski dogodek | Dan | Obisk |
|---|---|---|---|
| 2006 | 18. Obarjada | predpustna sobota (11.2.) | 8.000 |
| Od | Slikarstvo | Dan | |
|---|---|---|---|
| 2009 | 15. Ex tempore | Likovna kolonija | predpustna sobota (11.2.) |
| Otvoritev razstave | pustna sobota (18.2.) | ||
Večerni prikaz ptujskih etnografskih likov[uredi | uredi kodo]
.jpg)
| Datum | Liki | Dan | ||||
|---|---|---|---|---|---|---|
| V starem mestnem jedru med 17.00 in 20.00 | ||||||
| 12.2. | Pokači, Ruse | predpustna nedelja | ||||
| 13.2. | Orači, Baba deda nosi | predpustni ponedeljek | ||||
| 14.2. | Cigani, Jürek in rabolj, Ploharji | predpustni torek | ||||
| 16.2. | Kopjaši, Piceki in kurike, Vile, Medved | pustni četrtek | ||||
| 20.2. | Kurent (Korant) | pustni ponedeljek | ||||
Zabavno komercialni del[uredi | uredi kodo]
Med 3.–19. februarjem 2023 bo v Dvorani Kampus (ločeno od karnevalskega dela) potekal komercialni del z različnimi glasbenimi izvajalci.
Nastopajoči na mednarodni karnevalski povorki[uredi | uredi kodo]
19.2.2023 na pustno nedeljo, se je povorka ob 13. uri začela pri gasilskem domu Ptuj in zaključila ob 16. uri pri MIheličevi galeriji.
Na tej povorki je nastopilo skupaj 35 etnografskih in karnevalskih skupin. Vsega skupaj kar 2500 mask, od tega 759 kurentov.
Trasa mednarodne karnevalske povorke[uredi | uredi kodo]
Potrčeva (start) – Trstenjakova – Vinarski trg – Ul. Heroja Lacka – Mestni trg – Krempljeva – Minoritski trg – Dravska – Miheličeva galerija (cilj)
Etnografski del[uredi | uredi kodo]
|
Karnevalski del[uredi | uredi kodo]
|
Nagrada za najboljšo masko[uredi | uredi kodo]
Za najboljšo karnevalsko masko mednarodne povorke se ocenjuje izvirnost, izdelave mask, nastop in številčnost.
Opis dogajanja[uredi | uredi kodo]
Kurentov ali korantov skok[uredi | uredi kodo]
Zvonko Križaj (Matevž Zoki II) je hotel obuditi običaj iz otroštva, ko so si njegov oče in sosedje ob Svečnici točno ob polnoči, prvič nadeli zvonce.
Je obredni ples kurentov ob ognju, ki se zgodi vedno na Svečnico, točno ob polnoči na prehodu iz 2. na 3. februar, ki si ga je 2. karnevalski princ Matevž Zoki II. leta 2001 izmislil, oziroma obudil star običaj iz svojega domačega okoliša. Zato vse od tedaj na njegovi domačiji v Budini, nedaleč stran od Ptujske rance in tik pod Ptujskim jezerom, zdaj že tradicionalno vsako leto ta čas poteka ta dogodek. Na njem se zbere tudi več sto kurentov in je uvod (čeprav neuraden) v celotno pustno dogajanje, saj je to povsem samostojen in ločen ljudski dogodek, ki ni povezan z uradnim ptujskim karnevalom.
Otvoritvena etnografska povorka[uredi | uredi kodo]
Medcelinsko srečanje etnografskih pustnih likov poteka že od leta 1998, zmeraj na predpustno soboto dopoldan ob 11. uri, kot otvoritvena povorka v 11 dnevno karnevalsko pustno dogajanje. Na njem nastopajo samo tradicionalni etnografski pustni liki iz več evropskih držav. Poleg naših domačih likov kot so kurenti (koranti), baba nosi deda, pokači, ploharji, ruse, piceki, nagajivi medved, orači, vile in pustni plesači, nastopajo še tradicionalne pustne šeme iz tujine kot so Avstrija, Italija, Severna Makedonija, Bolgarija, Hrvaška itd. Letos se je zbralo več kot 15.000 ljudi.
Takoj po koncu povorke se dogajanje preseli na dvorišče minoritskega samostana, kjer kuhajo obaro (Obarjada), ki jo vsako leto organizira Lions klub. Izkupiček od prodaje več tisoč prodanih obar pa gre izključno v dobrodelne namene. Na tem dogodku se je letos zbralo rekordnih 8.000 ljudi.
Dan kurentovih skupin[uredi | uredi kodo]
Dan kurentovih (korantovih) skupin je relativno nova stvar. Poteka šele od leta 2017, na predpustno sredo in ga organizira Zveza društev kurentov. Gre izključno za večerni nastop kurentov, ko se v starem mestnem jedru zbere na stotine kurentov. Letos je bilo 800 kurentov in na tisoče obiskovalcev.
Nočni spektakel[uredi | uredi kodo]
Magični nočni spektakel poteka od leta 2015, na pustni petek. Na njem nastopajo le demonske maske kot so krampusi, hudiči, parklji, zombiji itd...
Mestni pustni korzo[uredi | uredi kodo]
Mestni pustni korzo redno poteka šele od leta 2013 na pustno soboto, saj so ga po dolgem času obudili na 140. obletnico prvega zabeleženega ptujskega mestnega korza iz leta 1873. Na njem nastopajo zgolj gosposki meščani in dame, precej podobno Beneškim maskam.
Osrednja mednarodna karnevalska povorka[uredi | uredi kodo]
Osrednja mednarodna karnevalska povorka je vrhunec vsakoletnega kurentovanja, ki poteka na pustno nedeljo popoldan. Na njej nastopa več tisoč etnografskih in ostalih pustnih mask, tako domačih kot številnih šem iz ostalih evropskih držav, najboljše maske pa so tudi nagrajene. Na njej se zbere v povprečju 50.000 obiskovalcev iz vseh koncev Slovenije, pa tudi iz tujine. To je ena največjih in najpomembnejših povork v Evropi in svetu.
Leta 2011 pa se je na glavni mednarodni nedeljski povorki zbralo kar 65.000 ljudi, absolutni rekord, ki še do danes ni bil presežen.[1]
Pokop pusta[uredi | uredi kodo]
Pokop pusta poteka na pustni torek, kot pred mestno hišo s sežigom tudi uradno pokopljejo pusta. Sredi poldneva se na Ptuju zapre večino uradov in trgovin, številni Ptujčani pa se našemljeni podajo na ulice nabito polnega starega mestnega jedra, kjer cel dan ob dobri glasbi rajajo do jutra.
Etnografski liki[uredi | uredi kodo]
Avtohtoni etnografski liki iz Ptujskega polja, Dravskega polja ter z območja Haloz:
|
|
Princ karnevala[uredi | uredi kodo]
Vitez Hinko Sodinski, plemeniti Gall, bo ob uradni otvoritvi pusta (11.2.) od županje prejel ključe mestne hiše in za 11 dni prevzel oblast v mestu.
Novostǃ Kurentova hiša[uredi | uredi kodo]
3. februarja 2023, so na Murkovi ulici v strogem starem mestnem jedru, čisto zraven ptujskega mestnega gledališča, odprli "Kurentovo hišo". Hiša predstavlja in postavlja kurenta/koranta na pomembno mesto v njegovi zgodovini Je plod prizadevanj društev, ki ohranjajo tradicijo kurenta/koranta in njegovega obredja. Idejni pobudnik in realizator Kurentove hiše je Zveza društev kurentov, ki združuje 25 društev s prek 1.100 člani.[4][5][6]
Večje tradicionalne okoliške povorke[uredi | uredi kodo]
| Od | Povorka | Dan |
|---|---|---|
| 1992 | Markovci | pustna sobota |
| 1993 | Cirkovci | pustni torek |
| 1994 | Cirkulane | pustna sobota |
| 1996 | Videm pri Ptuju | pustni ponedeljek |
| 2000 | Majšperk | pustna sobota |
Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]
- ↑ 1,0 1,1 »Pustna nedelja presežkov (stran 1)«. Štajerski tednik. 8. marec 2011.
- ↑ »Kurentovanje 2023«. ptuj.si. 19. januar 2023.
- ↑ »Kurentovanje 2023«. visitptuj.eu. 1. februar 2023.
- ↑ »Kurentova hiša«. spodnjepodravje.si. 29. januar 2023.
- ↑ »Odprtje Kurentove hiše«. visitptuj.eu. 29. januar 2023.
- ↑ »Dediščina Kurentov dobila svoj dom...«. Ptuj info. 3. februar 2023.
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
- kurentovanje.net uradna stran