Dornava

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Dornava
GradDornava1-edit.jpg
Dornava is located in Slovenija
Dornava
Dornava
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°25′47.8″N 15°56′55.59″E / 46.429944°N 15.9487750°E / 46.429944; 15.9487750Koordinati: 46°25′47.8″N 15°56′55.59″E / 46.429944°N 15.9487750°E / 46.429944; 15.9487750
Država Zastava Slovenije Slovenija
Statistična regija Podravska regija
Tradicionalna pokrajina Štajerska (pokrajina)
Občina Dornava
Površina
 • Skupno 5,7 km2
Nadmorska višina 218,6 m
Prebivalstvo (2019)[1]
 • Skupno 1.249
 • Gostota 220 preb./km2
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 2252 Dornava
Zemljevidi Najdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).

Dornava je naselje v istoimenski občini. Leži na Ptujskem polju ob desnem bregu reke Pesnice ob lokalni cesti Moškanjci - Spuhlja. Starejši del naselja je gručaste oblike in agrarnega videza, novejši del zgrajen ob vpadnih cestah pa je urbaniziran.

Dvorec Dornava[uredi | uredi kodo]

V Donavi je bil sedež manjše gospoščine že v srednjem veku. V stari zapisih se dvorec Dornava , ki stoji na severozahodu naselja, prvič omenja 1435. Po požaru 1695 so 1700 postavili novo poslopje. Dvorec je največji ravninski baročni dvorec v Slovenji, ki leži v parkovnem kompleksu dolgem 1,7 km. Grajski park, ki je bil največji baročni park v Sloveniji je segal vse do reke Pesnice. Celota kompleksa je organizirna v osi s sosledjem vhodna aleja, prednje dvorišče, dvorec z glavnim poslopjem in dvema dvoriščnima traktoma, notranje dvorišče, in v nadaljevanju park.

Park je od 1973 zavarovan kot spomenik oblikovne narave[2]. V dvorcu je zdravstveni zavod.

Spomenik narave - gozd s kolonijo sivih čapelj[uredi | uredi kodo]

V dobovem gozdu vzhodno od ceste Dornava - Polenšak je gnezdilna kolonija sivih čapelj. Gnezdišče sivih čapelj pri Dornavi je eno redkih v Sloveniji in je zavaravano kot naravni spomenik. Gnezda so na visokih dobih, brestih in belih gabrih[3]. Območje je tudi habitat bele štorklje in vodomca.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2019". Statistični urad Republike Slovenije. 6. junij 2019. Pridobljeno dne 17. junija 2019. 
  2. Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije (Dornava-park ob dvorcu), Ljubljana, 1988
  3. Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije (Dornava-gnezdišče sivih čapelj), Ljubljana, 1988

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Radovanovič, Sašo (1996). Podravje, Maribor, Ptuj A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka. COBISS 40212481. ISBN 86-7195-219-3. 
  • Kladnik, Darinka Sto slovenskih krajev Prešernova družba, Ljubljana, 1994 (COBISS)
  • Občinski odlok (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj 14/79)
  • Krušič, Marjan (2009). Slovenija: turistični vodnik. Založba Mladinska knjiga. COBISS 244517632. ISBN 978-961-01-0690-6. 

Glej tudi[uredi | uredi kodo]