1. Kurentovanje (1960)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
I. Kurentovanje
Veliko kurentovanje na Ptuju 1960 (2).jpg
Množica se je zbrala pred mestno hišo
Datumi27. februar 1960
KrajPtuj, Slovenija
UstanoviteljDrago Hasl
(Zgodovinsko društvo Ptuj)
Obiskovalci5,000

Kurentovanje 1960 je bil sploh prvi uradni ptujski karneval, organiziran s strani Zgodovinskega društva Ptuj, 27. februarja na pustno soboto. Nastal je na pobudo Draga Hasla in somišljenikov.[1][2][3]

Povorka[uredi | uredi kodo]

Mestni park
Mestna tržnica
Zaključek na mestni tržnici

Zamisel[uredi | uredi kodo]

Zamisel o organiziranem kurentovanju modernega časa sega v petdeseta leta dvajsetega stoletja. Takrat se je Dragu Haslu, ravnatelju Študijske knjižnice v Ptuju, etnologinji in umetnostni zgodovinarki dr. Štefki Cobelj ter drugim porodila ideja, da bi na Ptuju vsako leto organizirali večjo pustno prireditev, s katero bi preprečili izumiranje še obstoječih pustnih običajev.

Prireditev etnografskega značaja so poimenovali Ptujsko kurentovanje, po kurentu, najbolj znani maski Ptujskega polja.

Sprevod etnografskih mask[uredi | uredi kodo]

Osrednja karnevalska povorka je potekala na pustno soboto med 15.30 in 18. uro, po ptujskih mestnih ulicah, med drugim pred mestno hišo in z zaključkom na mestni tržnici. Pripravilo ga je zgodovinsko društvo Ptuj skupaj z edinonastopajočo etnografsko skupino iz bližnje vasi Markovci, kjer ima kurent že zelo dolgo tradicijo obhoda in od koder bi naj izviral. Skupaj se je zbralo 5,000 gledalcev, po številnih fotografijah verjetno še precej več.

Zaporedje mask je bilo skrbno izbrano. Na čelu pustne povorke so plesali kopjaši ob spremstvu domače godbe, sledili so jim orači, rusa, medved, vile, piceki in kurenti. Na tržnici je bila postavljena improvizirana kmečka domačija, na pragu katere je stala gospodinja, ki si je ogledovala pustne šeme. 60-članska folklorna skupina iz Markovcev je gledalcem prikazala pustne igre: kopjašem, ki so metali kopja visoko v zrak, sta zaigrala godca, orači so peli in orali, kurenti so neutrudno zvonili, tekali okrog gledalcev in se z njimi rokovali, vile so prepevale in želele ljudem veliko dobrega...

Napovedovalec[uredi | uredi kodo]

Karnevalsko ceremonijo je vodil Lojze Simonič, predsednik TVD Partizan iz Markovcev. Napovedovalec je po zvočniku pojasneval početje mask in govoril o izvoru kurenta in drugih mask.

Televizija[uredi | uredi kodo]

Celoten dogodek je iz več zornih kotov posnela še takrat RTV Ljubljana. Snemalec je po navodilih priznanega režiserja Frana Žižka, ki je mesec kasneje režiral sploh prvi prenos iz Planice.[4]

Sodelujoče maske[uredi | uredi kodo]

Vse maske so bile iz bližnje vasi Markovci:

  • kopjaši
  • orači
  • rusa
  • medved
  • kurent
  • vile
  • piceki
  • kurenti

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. "Veliko kurentovanje (stran 6)". Ptujski tednik. 26. februar 1960.
  2. "Iz naših mest, trgov in vasi (stran 3)". Ptujski tednik. 4. marec 1960.
  3. "maskedanes.wordpress.com". Karnevalska tradicija na Ptuju. 29. januar 2021.
  4. "27. februar 1960 - prvo Ptujsko kurentovanje". kamra.si. 29. januar 2021.