Juršinci

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search


Juršinci
Juršinci Ptuj Church Museum 201.JPG
Juršinci se nahaja v Slovenija
Juršinci
Juršinci
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°29′7.13″N 15°58′15.73″E / 46.4853139°N 15.9710361°E / 46.4853139; 15.9710361Koordinati: 46°29′7.13″N 15°58′15.73″E / 46.4853139°N 15.9710361°E / 46.4853139; 15.9710361
DržavaZastava Slovenije Slovenija
Statistična regijaPodravska regija
Tradicionalna pokrajinaŠtajerska
ObčinaJuršinci
Površina
 • Skupno3,0 km2
Nadm. višina
237,1 m
Prebivalstvo
 (2020)[1]
 • Skupno375
 • Gostota130 preb./km2
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • Poletje (DST)UTC+2 (CEST)
Poštna številka
ZemljevidiNajdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).

Juršinci so obcestno naselje v Občini Juršinci. Ležijo v Slovenskih goricah na razvodju rek Drave in Mure ob cesti Ptuj - Radenci na pobočju doline potoka Krka.

V Juršincih je bila leta 1906 ustanovljena prva trsničarska zadruga za spodnjo Štajersko. Pridelovanje trsnih cepljenk je bilo 1941 prekinjeno in je 1945 ponovno zaživelo. Trsničarstvo ima pomembno vlogo pri obnovi vinogradov s kakovostnimi sadikami.

Izvor krajevnega imena[uredi | uredi kodo]

Izpeljano iz hipokoristika Jurša ali Juriša, kar se oboje ohranja kot priimek. Hipokoristika sta tvorjena iz svetniškega imena Jurij. Krajevno ime torej prvotno pomeni 'prebivalci Jur(i)ševega naselja'. V starih listinah se kraj omenja leta 1320 kot Georgendorf, 1409 Jorgendorfferperg in 1460 Jorgendorffer grunt. [2]

Vidni prebivalci[uredi | uredi kodo]

Janez Puh, izumitelj in tovarnar

Anton Slodnjak, literarni zgodovinar, kritik, pisatelj in prešernoslovec

Janža Toplak, trsničar in organizator društvenega delovanja

Ludvik Toplak, pravnik, rektor in diplomat

Simon Toplak, trsničar in politik

Dejan Zavec, boksar

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2020". Statistični urad Republike Slovenije. 8. junij 2020. Pridobljeno dne 8. junija 2020.
  2. Snoj, Marko (2009). Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen. Založba Modrijan.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Radovanovič, Sašo (1996). Podravje, Maribor, Ptuj A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka. Pomurska založba, Murska Sobota. COBISS 40212481. ISBN 86-7195-219-3.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]