Radenci
Radenci | |
|---|---|
 Radenci leta 1965 | |
  Radenci Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 46°38′34.17″N 16°2′42.64″E / 46.6428250°N 16.0451778°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Pomurska |
| Tradicionalna pokrajina | Štajerska |
| Občina | Radenci |
| Površina | |
| • Skupno | 3,01 km2 |
| Nadm. višina | 201,7 m |
| Prebivalstvo (2025)[1] | |
| • Skupno | 2.198 |
| • Gostota | 730 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 |
| • Poletni | UTC+2 |
| Poštna številka | 9252 Radenci |
| Zemljevidi | |
Radenci (madžarsko Regede, nemško Radein, tudi Bad Radein) so naselje in središče občine Radenci, ter sedež rimskokatoliške župnije.
Geografija
[uredi | uredi kodo]Razpotegnjeno mestno naselje leži na Radenskem polju, na terasi med Radenskim potokom (levim pritokom Boračevskega potoka) ter vznožjem Kapelskih goric, ob cesti Gornja Radgona - Murska Sobota.[2]
Opis naselja
[uredi | uredi kodo]Staro jedro naselja je ob cesti na Kapelo (312 m.n.m.), med Boračevskim potokom in železniško progo Ljutomer–Gornja Radgona, na severu ter mešanim gozdom Gaj na jugu. Med starejšimi kmetijami so po drugi svetovni vojni zgradili stanovanjske hiše. Novejši del mesta je med Radenskim in Boračevskim potokom, v severozahodnem delu so bili zgrajeni tudi stanovanjski bloki. Jugozahodno od glavne ceste G3 Maribor-Murska Sobota, ki pri odcepu za Ljutomer naredi oster ovinek, se nahaja Zdravilišče Radenci.[2]
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]
Naselje Radenci se v pisnih zgodovinskih viri prvič omenja leta 1436, kot zdraviliški kraj pa so zaslovele v 19. stoletju, ko je leta 1834 študent medicine, kasnejši zdravnik Karel Hehn odkril tukajšnje mineralne vrelce in dal preučiti njihove zdravilne učinke. Njegova polnilnica mineralne vode je pričela delovati leta 1869, ko so napolnili sprva glinene stekelnice z radensko slatino.
Mineralni vrelci v Radencih in okolici
[uredi | uredi kodo]Radensko polje ob Muri je eno od najbogatejših in najkakovostnejših slatinskih območij v Sloveniji. Ob Muri so na slovenski in avstrijski strani zajeli petinštirideset mineralnih vrelcev, od katerih jih sedaj deluje še dvaindvajset. Najbolj izdatni izviri zajete mineralne vode so v Radencih, v Boračevi, v Petanjcih na drugem bregu reke Mure, ter tudi Žetincih (Sichelsdorf) v Avstriji.
Radenci so znani po mineralnih in ustekleničenih vodah, ki se jih trži pod tržno znamko Radenska.
Nastanek in razvoj zdravilišča
[uredi | uredi kodo].jpg)
Zdraviliški turizem v Radencih se je razvil kmalu po odprtju polnilnice. Prve zdraviliške stavbe so iz leta 1872, zdravilišče pa so uradno odprli leta 1882, ko so uredili tudi zdraviliški park. Razvoj zdravilišča ter celotnega kraja je pospešila leta 1890 zgrajena Železniška proga Ljutomer–Gornja Radgona, ki pa se sedaj uporablja zgolj kot industrijski tir. Med obema svetovnima vojnama so z novimi vrelci pospeševali pridobivanje mineralne vode, istočasno pa se je večala zdraviliška dejavnost. V šestdesetih in sedemdesetih letih 20. stoletja so zgradili nove polnilnice ter zdraviliške, hotelske in rekreacijske objekte, med njimi v šestdesetih in sedemdesetih letih preteklega stoletja hotel Radin.
Zdravstvena in zdraviliška dejavnost
[uredi | uredi kodo]Sedaj v Radencih izkoriščajo devet izvirov slatine, s povprečno temperaturo 12 - 16°C, ki dajejo osnovo zdravstveni dejavnosti in zdraviliškemu turizmu, ki se izvaja v Zdravilišču Radenci.[3]
Razvoj naselja
[uredi | uredi kodo].jpg)
Radenci so tudi zaradi ponudbe številnih namestitev pri zasebnikih postali ena izmed najpomembnejših slovenskih turističnih destinacij. Večina prebivalcev tako ali drugače živi od turizma ali polnilnice mineralnih vod, ustekleničenih vod in drugih osvežilnih pijač, preživljajo pa se tudi s turizmom povezanimi storitvenimi dejavnostmi. V preteklosti je bila pomembna tudi Srednja šola za gostinstvo in turizem Radenci (SŠGT Radenci).[4]
V bližini železniške postaje stoji župnijska cerkev sv. Cirila in Metoda, zgrajena leta 1984.[5]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
- 1 2 Orožen Adamič & Perko 1996, str. 250.
- ↑ »Zdravilišče Radenci«. Pridobljeno 6. julija 2025.
- ↑ »Srednja šola za gostinstvo in turizem Radenci«. Pridobljeno 6. julija 2025.
- ↑ »Župnija Radenci«. Pridobljeno 6. julija 2025.
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Mestne povezave II pridobljeno 4. junija 2025
Viri
[uredi | uredi kodo]- Javornik, Marjan; Dermastia, Alenka; Tiskarna Mladinska knjiga (1997–2002). Enciklopedija Slovenije. Ljubljana: Mladinska knjiga. COBISS 17411. ISBN 86-11-14792-8. OCLC 443702647.
- Krušič, Marjan (2009). Slovenija: turistični vodnik. Založba Mladinska knjiga. COBISS 244517632. ISBN 978-961-01-0690-6.
- Orožen Adamič, Milan; Perko, Drago; Kladnik, Drago (1996). Priročni krajevni leksikon Slovenije. DZS. COBISS 63657728. ISBN 86-341-1719-7.
| Mednarodno | |
|---|---|
| Nacionalno | |
