Radenci

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Radenci
Radenci is located in Slovenija
Radenci
Radenci
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°38′34.17″N 16°2′42.64″E / 46.6428250°N 16.0451778°E / 46.6428250; 16.0451778Koordinati: 46°38′34.17″N 16°2′42.64″E / 46.6428250°N 16.0451778°E / 46.6428250; 16.0451778
Država Zastava Slovenije Slovenija
Statistična regija Pomurska regija
Tradicionalna pokrajina Štajerska (pokrajina)
Občina Radenci
Površina
 • Skupno 3,0 km2
Nadmorska višina 201,7 m
Prebivalstvo (2016)[1]
 • Skupno 2.134
 • Gostota 710 preb./km2
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 9252 Radenci
Zemljevidi Najdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).

Radenci (madžarsko Regede nemško Radein, tudi Bad Radein) so naselje, središče občine Radenci.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Radenci ležijo na desni strani Mure na radenski terasi pod severnim obrobjem Slovenskih goric ob cesti Gornja Radgona - Murska Sobota. Radenci so znan zdraviliški in počitniški kraj z eno najbogatejših in najkakovostnejših slatinskih območij v Sloveniji. Znani so po priljubljeni in svetovno znani[navedi vir] mineralni vodi z imenom Radenska. Ob Muri so na slovenski in avstrijski strani zajeli 45 mineralnih vrelcev. trenutno jih deluje 22 Najbogatejši izviri zajete slatine so v Radencih, Boračevi, Petanjcih in Žetincih (Sichelsdorf) v Avstriji.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Radenci se prvič omenjajo leta 1436, kot zdravilišče pa so zasloveli v 19. stoletju. Karl Henn je tu leta 1833 odkril izvire (slatine) in 1869 postavil prvo polnilnico, zdraviliška dejavnost pa se začela 1882. Razvoj zdravilišča ter celotnega kraja je pospešila 1890 zgrajena železnica Gornja Radgona - Ljutomer.

Med obema svetovnima vojnama so z novimi vrelci pospeševali pridobivanje mineralne vode, istočasno pa se je večala zdraviliška dejavnost. V šestdesetih in sedemdesetih letih 20. stoletja so zgradili nove polnilnice ter zdraviliške, hotelske in rekreacijske objekte.

Zdraviliška dejavnost[uredi | uredi kodo]

Sedaj v Radencih izkoriščajo devet izvirov slatine, s povprečno temperaturo 12 - 16°C ki dajejo osnovo zdravilišču in zdraviliškemu turizmu, ki se izvaja v Termah Radenci.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Enciklopedija Slovenije; zvezek 10, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996
  • Slovenija, Turistični vodnik, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]