Pojdi na vsebino

Solin

Solin
Pogled na Solin iz zgodovinske Salone
Pogled na Solin iz zgodovinske Salone
Solin se nahaja v Hrvaška
Solin
Solin
Geografska lega na Hrvaškem
43°31′54″N 16°29′41″E / 43.53167°N 16.49472°E / 43.53167; 16.49472
DržavaHrvaška Hrvaška
ŽupanijaSplitsko-dalmatinska županija Splitsko-dalmatinska županija
MestoSolin
Nadm. višina
12 m
Prebivalstvo
 (2011)
  Skupno23.926
Poštna številka
21210 Solin
Vir: Publikacije Državnega zavoda za statistiko Republike Hrvaške (kjer ni drugače navedeno).

Solin (antična Salona) je industrijsko mesto (upravnoteritorialna enota Grad Solin s 25.000 prebivalci, samo mesto Solin 21.000 po popisu 2021) na periferiji Splita v Splitsko-dalmatinski županiji na Hrvaškem.

Geografija

[uredi | uredi kodo]

Solin leži v Srednji Dalmaciji, severovzhodno od Splita, s katerim je urbanistično povezan. Napačna je predstava, da je Solin predmestje Splita. Solin je samostojno mesto, eno od desetih največjih v Hrvaškem delu Jadrana. Mesto je obkroženo s planinama Kozjak in Mosor, skozenj pa teče 4 km dolga rečica Jadro. Mesto sestoji iz treh delov: središčnega dela na križišču cest proti Splitu, Trogiru in Klisu, drugi del predstavlja Majdan ki leži v manjši kotlini v zgornjem toku rečice Jadro, tu stoji tovarna cementa in od Donje Strane (Sv. Kaja), kjer je drugi obrat cementarne. Med Donjo Strano in središčem Solina pa ležijo ostanki antične Salone.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]
Solin-amfiteater

Današnje naselje Solin se je razvilo na področju antične Salone, ki se prvič omenja leta 119 pr. n. št. kot središče ilirskega plemena Dalmatov. Salona je postala eno najpomembnejših mest rimskega cesarstva z vsemi potrebnimi posvetnimi in cerkvenimi objekti, ki jih je narekovala rimska civilizacija, je tudi rojstno mesto rimskega cesarja Dioklecijana. Okoli leta 614 je Salona padla pod napadi Avarov in Slovanov. Mesto je bilo v bojih porušeno, njene prebivalce pa so pregnali. Nekateri so zatekli za dobro utrjeno obzidje Dioklecijanove palače. Ostanki Salone spadajo med najpomembnejša arheološka najdišča na Hrvaškem. Ohranjeni so deli nekdanjega obzidja, amfiteatra, term, starokrščanske bazilike in vrsta drugih objektov. Še sedaj pa je v uporabi del akvadukta – stare antiče vodovodne napeljave.

V Solinu so najdeni tudi ostanki sarkofaga kraljice Jelene z napisom, ki sodi med najpomembnejše dokumente starohrvaške zgodovine.

Demografija

[uredi | uredi kodo]
Pregled števila prebivalcev po letih[1]
185718691880189019001910192119311948195319611971198119912001 2011 2021
86617391054123515992110239632891971195435889137111761257515850 23926 24912

Industrija

[uredi | uredi kodo]

Viri in opombe

[uredi | uredi kodo]

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]