Let 1308 Inex-Adrie Avioprometa

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Let 1308 Inex-Adrie Avioprometa
McDonnell Douglas MD-81 (DC-9-81), Inex-Adria Aviopromet AN1639567.jpg
Letalo na Letališču Manchester septembra 1981
Povzetek
Datum 1. december 1981
Vrsta nesreče Kontroliran let v zemljo
Prizorišče San Pietro, Ajaccio, Korzika
Število potnikov 173
Število posadke 7
Število ranjenih 0
Število umrlih 180
Število preživelih 0
McDonnell Douglas MD-81
Registrska oznaka YU-ANA
Začetek leta Letališče Brnik, Ljubljana

Let 1308 Inex-Adrie Avioprometa, je bil slovenski čarterski let, ki je treščil v goro San Pietro na Korziki 1. decembra 1981, pri čemer je umrlo vseh 180 ljudi na krovu. Nesreča velja za najhujšo slovensko letalsko nesrečo, najhujšo na svetu leta 1981 in 40. najhujšo letalsko nesrečo nasploh (na dan 19. februarja 2016).[1]

Nesreča[uredi | uredi kodo]

Dne 1. decembra 1981 je McDonnell Douglas DC-9-81 z repno oznako YU-ANA vzletel z letališča Brnik na čarterski let iz Slovenije (takrat Jugoslavija) proti glavnemu mestu Korzike Ajaccio s 173 slovenskimi turisti in 7 člani posadke na krovu. Ko je let 1303 dosegel zračni prostor okoli letališča Campo dell'Oro, je pričel s standardnim postopkom – čakanjem na dovoljenje za pristanek. Vzdušje na letalu je bilo sproščeno, vsi so že razmišljali o skorajšnjem začetku počitnic. V nekem trenutku je kopilot celo spustil svojega sina, ki je bil tudi prisoten na potovanju, v pilotsko kabino.

Med postopkom je bilo pilotoma po radijski zvezi naročeno, naj spustita letalo na minimalno višino 2.073 metrov. Vreme je bilo slabo, vidljivost skoraj nična in letalo se je spuščalo v meglo. Med spuščanjem je varnostni sistem pred bližino tal oddal zvočni signal, ki je opozoril posadko, da je letalo nevarno blizu površju in da naj poveča potisk motorjev. Po krajšem zavlačevanju je posadka le začela dvigati letalo, da bi se izognila trku. Trud pa je bil zaman, saj je levo krilo udarilo ob goro San Pietro in se odlomilo. Letalo je zatem začelo vratolomno strmogljavljati in se naposled zrušilo na drugi strani gore. Vseh 180 potnikov in članov posadke je umrlo. Čas nesreče je bil 8 in 53 minut zjutraj po lokalnem času.

Reševalna akcija je bila že v samem začetku ovirana, saj je kontrolni stolp v Ajacciu napačno sklepal, da se kraj nesreče nahaja na morju.

Preiskava[uredi | uredi kodo]

Cerkev v Petreto-Bicchisanu, kjer je potekala identifikacija trupel

Kasnejša preiskava je razkrila, da je kontrola pomotoma verjela, da se let 1308 ni držal postopka. Mislili so, da se letalo nahaja že nad morjem, medtem ko se je dejansko 15 kilometrov v notranjosti, na goratem območju Korzike. Posadka, vidno presenečena nad ukazom za spust, je nekajkrat ponovila, da se še vedno držijo dogovorjenega postopka, ki ga je kontrola potrdila. Posadka ni poznala letališča in njene okolice, saj je bil to prvi polet Inex-Adrie Avioprometa na Korziko. Preiskava je pokazala, da sta se posadka in kontrola letenja nenatančno izražali, kar je imelo pomembno vlogo pri nesreči. Zračna kontrola v Ajacciu je bila oproščena vseh obtožb. Kontrolor, zadolžen za let 1308, je bil premeščen na drugo letališče v Franciji.

V času nesreče letališče Ajaaccio (Campo dell'Oro) ni imelo radarja. Takoj po njej so opremo nadgradili in spremenili postopek približevanja.

Čistilna akcija leta 2008[uredi | uredi kodo]

Spominska plošča vzidana na cerkvi

Po nesreči leta 1981 so odstranili nekaj razbitin in vsa človeška trupla. Leta 2008 je televizijska hiša POP TV pripravila reportažo o dogodku. Obiskali so mesto nesreče na Korziki in našli večino letalskih delov še vedno raztresenih po gori na skalnatih in nedostopnih mestih. Pozneje so Vlada Republike Slovenije, Adria Airways in Turistična agencija Kompas, slednja je organizirala usodni izlet, organizirali in finančno podprli čistilno akcijo. Slovenska ekipa, približno 60 vojakov, gorskih reševalcev, članov civilne zaščite, medicincev in drugih prostovoljcev, je maja 2008 odstranila okoli 27 ton letalskih ostankov. Med njimi sta bila tudi en cel letalski motor in velik del krila. Nekateri deli so bili tako veliki, da so jih morali pred odvozom s helikopterjem strojno razrezati. Odkrili so tudi nekaj človeških ostankov, ti so bili bodisi poslani na nadaljnjo identifikacijsko analizo, bodisi so bili deležni drugih ustreznih postopkov. Na mestu, kjer je prvo krilo zadelo v tla, so postavili spominsko ploščo.

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "100 worst accidents". Aviation Safety Network. Pridobljeno dne 19.2.2016. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]