Pojdi na vsebino

Letališče Šoštanj

Letališče Šoštanj

Letališče Lajše
Povzetek
Tip letališčaJavno
LastnikŠaleški Aeroklub
UpraviteljŠaleški Aeroklub
SlužiVelenje
LokacijaTopolšica
Zgrajeno1980 asfaltna steza
Nadmorska višina AMSL378 m
Koordinati46°23′53″N 015°02′42″E / 46.39806°N 15.04500°E / 46.39806; 15.04500 (Šoštanj Airport)
Spletna stranhttp://www.saleskiaeroklub.si/
Zemljevid
LJSO se nahaja v Slovenija
LJSO
LJSO
Location of airport in Slovenia
Vzletno-pristajalna steza
Smer Dolžina (m) Površina
15/33 714 Asfalt

Letališče Šoštanj (ICAO: LJSO, nekoč: LJVE) imenovano tudi Lajše je javno letališče v naselju Topolšica, Slovenija. Letališče služi mestu Velenje in Šoštanj. Letališče je skrito v dolini obdani z okoliškimi hribi. Leži 2 km severno od Šoštanja in 6 km severozahodno od Velenja. Letališče ima samo enosmerno stezo, vzlet je dovoljen samo v smeri 15, pristanek pa samo v smeri 33. Zaradi kratke asfaltne vzletno-pristajalne steze je namenjeno le malim letalom splošnega letalstva do 5.670 kg (12.500 lb) MTOM . [2] Težji zrakoplovi lahko pristanejo po presoji vodje zrakoplova, če je zmogljivost ustrezna. Primeri najtežjih zrakoplovov, ki so jih uporabljali v LJSO so: CH-47 Chinook špansko vojaško letalstvo z 22680 kg MTOM, Cougar slovenskega vojaškega letalstva z 9000 kg MTOM, Solinair Turbolet 410 s 6600 kg MTOM in Gorenje Cessna Citation I s 5375 kg MTOM. Socata TBM z 3353 kg MTOM, Piper Chieftain z 3175 kg MTOM in Piper Seneca z 2155 kg MTOM lahko vzletita brez težav. Letališče vzdržuje Šaleški aeroklub.[3]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Prva zanimanja za letalstvo[uredi | uredi kodo]

Zanimanje za letalstvo v Šaleški dolini je spodbudilo pristanek prvega italijanskega motornega letala leta 1927. Drugo letalo je v Šoštanj priletelo leta 1930 in pristalo pod Marovškovo graščino v bližini sedanjega letališča. To letalo je bilo Comper Swift v lasti industrialca Tomáša Bate leta 1930. [2]

Letalska navdušenca Maks Medved in Valter Muhovec sta v tridesetih letih poskušala zaobiti pomanjkanje orodja in opreme ter sestavila doma izdelano jadralno letalo ; vendar je bilo letalo med poskusno vožnjo leta 1937 popolnoma uničeno. Dvojica sta nato za pomoč pritegnila strokovnjaka Žarka Majcna, ki je bil aktiven letalec in instruktor letenja v aeroklubu Naša Krila v Mariboru in ustanovila svoj letalski klub. [3]

Aeroklub[uredi | uredi kodo]

Ustanovni zbor kluba je bil 19. februarja 1939, na katerem je bil za predsednika odbora izvoljen Valter Muhovec. Leta 1939 se je po načrtih in pod strokovnim vodstvom Žarka Majcna iz Maribora začela gradnja jadralnega letala DFS Zögling. Izdelali so tudi preprost "simulator letenja". Po sedmih mesecih in 1500 urah gradnje je bilo jadralno letalo Zögling končano. Prvi testni let je opravil Mariborski inštruktor Žarko Majcen 24. septembra 1939 v Lajšah. Po uspešno opravljenem preizkusu so organizirali začetni tečaj jadralnega letenja. Do 22. novembra 1939 so opravili nekaj izpitov "A". 3. februarja 1940 je oblast prepovedala delovanje aerokluba. 11. decembra 1940 so imeli člani v Šoštanju občni zbor in ustanovili so modelarski odsek. Izvolili so novega predsednika uprave dr. Staneta Medica in podpredsednika Srečka Robinščaka. Težnje teh zgodnjih letalcev je presekal izbruh druge svetovne vojne . [3]

Po drugi svetovni vojni so se maja 1961 na letališču začele nove dejavnosti. Aeroklub je bil uradno ustanovljen 24. novembra 1971. Prvi povojni predsednik kluba je bil Peter Robida, podpredsednik pa Tone Kovačič. Prvi vodja kluba je bil Vladimir Kočevar. Letališka travnata steza je bila zgrajena med letoma 1972 in 1973. Prvi klubski srebrni C prelet je opravil Jože Ocepek 24. marca 1974 s letališča Celje na takrat obstoječe letališče Ljubljana Polje z jadralnim letalom Blanik L-13. Aeroklub je novi hangar prevzel v posest 14. decembra 1974. Asfaltna steza je bila dokončana oktobra 1980. Šaleški aeroklub je danes edini lastnik in upravljavec letališča. [3]

Flota
Letalo reg. št. Izvor Vloga
Robin DR400 S5-DKE  Francija šlep
Tecnam P92 ULN I-C277 Zastava Italije Italija obleti

Objekti[uredi | uredi kodo]

Letališče ima eno asfaltno vzletno stezo dimenzij 714x18 metrov. Leži na osi s pravo smerjo 149° (329°). Pomembno je, da je zaradi okoliškega terena vzletno-pristajalna steza uporabna le v eno smer: steza 15 je samo za vzlet, medtem ko se steza 33 lahko uporablja samo za pristajanje. Območje strjene trave se razteza približno 150 m (490 ft) čez prag vzletno-pristajalne steze 33 in se lahko uporablja za manevriranje letala v ustreznem vremenu. [3]

Vzletno-pristajalna steza je povezana z hangarjem z eno samo tlakovano vozno stezo, označeno z A, ki zahteva bodisi povratno pot vzdolž vzletno-pristajalne steze bodisi vožnja po travi po pristanku in pred vzletom. [3] Na severni strani letališča je še ena vozna steza, označena kot vozna steza Y, ki se uporablja za dostop letala iz zasebnega hangarja do vzletno-pristajalne steze.

Letališče je opremljeno tudi s črpalko za gorivo in gostiščem. [3] Letališče nima kontrolnega stolpa in je odprto samo za lete VFR; piloti med seboj komunicirajo na frekvenci 128.305 MHz.

Bližnji navigacijski pripomočki vključujejo:

  • VOR/DME Dolsko, DOL 112.70Mhz, radial/razdalja: 026°/21.9NM
  • VOR/DME Klangenfurt, KFT 113,1 Mhz, radial/razdalja: 116°/23,3 NM
  • VOR/DME Koralalpe, KOR 109,4 Mhz, radial/razdalja: 168°/23,6 NM
  • NDB Ljubljana, MG 296khz, smer/razdalja: QDR236/24,4NM
  • NDB Klagenfurt, KFT 374khz, smer/razdalja: QDR302/25,2NM
  • VOR/DME Ljubljana, LBL 117.2Mhz, radial/razdalja: 065°/27.4NM
  • NDB Maribor, MI 355khz, smer/razdalja: QDR081/27.6NM
  • NDB Klagenfurt, KI 313khz, smer/razdalja: QDR313/30,9NM
  • NDB Maribor, MR 334khz, smer/razdalja: QDR090/31.1NM
  • VOR/DME Cerklje ob Krki COK 108.25Mhz, Radial/razdalja: 332°/35.8NM

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Slovenia eAIP[mrtva povezava]
  2. 2,0 2,1 »Slovenia Gliding Team site«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. novembra 2020. Pridobljeno 12. decembra 2023.
  3. 3,0 3,1 3,2 3,3 3,4 3,5 3,6 Šaleški Aeroklub site

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]