Aeroklub

Aeroklub ali letalski klub je organizacija, katere namen je razvijati in izboljševati letalske dejavnosti svojih članov ter popularizirati letalstvo. Aeroklube vodijo člani oz. zaposleni in svojim članom zagotavlja cenovno ugodnejši dostop do letal za letenje na pram letalom v zasebni lasti tipično okoli deset do dvajset odstotkov ugodneje. Zagotavljajo tudi šolanje, storitve za podaljšanje ratingov in gostinske prostore ter širijo letalsko kulturo. Aeroklubi so lahko zelo velike organizacije in imajo več deset letal in več sto članov ter imajo v svoji lasti kompletno infrastrukturo in celotne dejavnosti, ki jih potrebujejo posredno za izvajanje svoje osnovne dejavnosti: letala, simulatorje letenja, letališča, hangarje, letalske servise, bencinske črpalke, parkirišča, predavalnice, pisarne oz. prostore za pripravo na letenje (ang. briefing room), sanitarne prostore s tuši, restavracije, sejnine sobe in pisarne za administracijo, inštruktorje letenja in organe šole ter celo prostore za prenočevanje. Veliko večjih klubov opravlja tudi komercialne dejavnosti s poklicnimi piloti, ki so tradicionalne za njihovo okolje: obalna straža, opazovanje požarov, metanje vab za lisice, meteorološke lete, opazovanje premikanje čred divjih živali, panoramske polete, gašenje požarov, vleko oglasnih trakov, šolanje kadetov, slikanje iz zraka, akrobatske polete idr.
Aeroklubi imajo za svoje potrebe zaposlene: direktorje kluba, mehanike letal, inštruktorje letenja, osebe za vodenje plovnosti, administratorje, tajnike oz. receptorje, vodje letenja, manipulante za letalska goriva, čistilce, strežno osebje lokalov, varnostnike, vodje komercialnih projektov. Veliko evropskih aeroklubov je bilo ustanovljenih med prvo in drugo svetovno vojno (1922 Beograd[1], 1924 Zagreb[2], 1926 Milano[3], Bristol 1927[4], Maribor 1927[5], Barcelona 1930[6]), določeni delujejo še danes (npr. Maribor, Milano, Barcelona), mnogi so tudi tehnično propadli pretežno zaradi pomankanja šolanja in ekonomsko nedonosne sestave članstva. Povprečni člani za letenje v klubih zapravijo okoli $5000 letno, cena tipičnega štiri sedežnega letala se giba okoli $250 na uro. Številni klubi nudijo tudi usposabljanje za letenje - letalsko šolo, opremo za pilote in povezane storitve ter organizirajo družabne dogodke, polete na druga letališča itd. Piloti, ki letijo v klubih imajo licence PPL, CPL in ATPL. Medtem ko so letalski klubi dom tistim, ki se ukvarjajo z letenjem kot hobijem, mnogi komercialni in vojaški piloti prav tako začnejo leteti v letalskih aeroklubih.
Glede na velikost lahko delimo aeroklube okvirno:
- mikro aeroklubi (kriteriji: do 3 zrakoplovi, do 500 h naleta, do 1 zaposlen, do $100.000 prometa),
- mali aeroklubi (kriteriji: do 5 zrakoplovov, do 1000 h naleta, do 3 zaposleni, do $250.000 prometa),
- srednji aeroklubi (kriteriji: do 10 zrakoplovov, do 3000 h naleta, do 6 zaposlenih, do $500.000 prometa),
- veliki aeroklubi (kriteriji: nad 10 zrakoplovov, nad 3000 h naleta, 10 zaposlenih, $1.000.000 prometa).
Večina letalskih klubov ima v lasti ali najema mala letala oz. helikopterje splošnega letalstva. V Severni Ameriki in Evropi so najbolj priljubljena taka letala enomotorna batna letala SEP(L): Cessna 152, Cessna 172, Cessna 182, Cessna 206, Piper PA-24 Comanche, Piper PA-28 Cherooke, Piper PA-32 Cherokee, Rockwell Commander 114, Beechcraft Bonanza.
Priljubljena več motorna batna letala MEP(L): Beechcraft Baron, Cessna 310, Cessna 340, Piper PA-30 Twin Comanche, Piper PA-34 Seneca, Partenavia P.68.
Priljubljeni helikopterji: Robinson R22, Robinson R44, Robinson R66, MD 500, Enstrom 480, Eurocopter EC120.
Priljubljeni hidroplani in amfibije SEP(S), MEP(S): Lake LA-4-200 Buccaneer, Lake LA-250 Renegade, De Havilland Canada DHC-2 Beaver, Cessna 206, Grumman G-21 Goose, Grumman G-44 Widgeon, Zenith STOL CH 701, Dornier S-Ray 007, Aviat Husky.
Vendar obstajajo tudi nekateri klubi, ki omogočajo dostop do bolj specializiranih letal, kot so starodobna letala: North American T-6 Texan, North American T-28 Trojan, De Havilland DH 82A Tiger Moth, Supermarine Spitfire, Hawker Hurricane, Boeing-Stearman Model 75, Bücker Bü 131 Jungmann, Polikarpov Po-2, Stampe-Vertongen SV.4, Beechcraft Model 18; jadralna letala: DG Flugzeugbau DG-1000, Schempp-Hirth Ventus-2, Schleicher ASW 28 in akrobatska letala: Extra EA-300, Pitts Special, Pitts Model 12, Suhoj Su-29, SIAI-Marchetti SF.260, General Avia F.22, Jakovljev Jak-52, Slingsby T67 Firefly, Grob G 115, Cessna 152 Aerobat, Beechcraft T-34 Mentor, Beechcraft F-33C Bonanza, Mudry CAP 10.
Veliko večjih aeroklubov ima svoja: letališča, ATO odobrene organizacije za usposabljanje (letalske šole), AMO letalske servise, CAMO organizacije za vodenje stalne plovnosti, letalske trgovine, gostinske objekte s prenočišči in druge komercialne dejavnosti povezane z letalstvom.
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
- Aeroklubi v sliki
Royal Aero Club Cessna 152
Aeroclub del Pacífico Cessna 310
Aeroklub Kielecki Antonov 2
Antwerp - Formacijsko letenje Piper PA-28
Wagga City Aero Club Piper PA-44 Seminole
Aero Club Milano Piper 28 236 Dakota
Aero Club - Fano SIAI-Marchetti SF260
Aero Club Milano PA-34 Seneca
Aero Club - Algarve Piper PA-32 Cherokee
Wagga City Aero Club Robinson R44
Piper PA-39 CR Twin Comache
Aeroclub Barcelona-Sabadell - Cessna 172
Keiheuvel Aeroclub NAA T-28B Trojan in T-6 Texan
Helikopter MD 500