Cessna 152

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Cessna 152
Cessna 152
Vloga Dvosedežno športno letalo
Proizvajalec/-ci Cessna
Predstavljen 1977
Izdelovan 1977–1985
Število izdelanih 7 584
Razvit iz Cessna 150

Cessna 152 je dvosedežno enomotorno letalo ameriškega proizvajalca Cessna, certificirano po FAR-23 (za ZDA) oz. EASA CS-23 (za EU) za VFR, IFR, NVFR in nočni IFR. Uporablja se za: osnovno šolanje pilotov, nočno šolanje, šolanje inštruktorjev letenja, šolanje reševanja iz nepravilnih položajev, za nabiranje naleta bodočih poklicnih pilotov in variante Aerobat za šolanje akrobacij ter za športno letenje. Po mnenju mnogih je najboljše šolsko letalo, zato se veliko letalskih šol raje odloči vzdržljiva stara letala kompletno obnoviti, kot pa da bi jih zamenjali za novejša. Je najbolj številčno proizvajano civilno dvosedežno letalo. C152 že preko trideset let ni več v proizvodnji, vendar se še vedno uporablja veliko število letal, mnogo jih ima danes že preko 15 000 ur in 60 000 pristankov ter so še vedno v redni uporabi. Predpisan resurs letala s strani Cessne je 30 000 ur. Cenovno je bila nova Cessna 152 precej dražja od Cessne 172, saj je bila narejena v osnovi kot robusten trenažer. C152 poganja štirivaljni bokser motor Lycoming O-235, ima podvozje tipa tricikel in dvokraki propeler.

Ena izmed prvih 152 iz leta 1978
1978 Cessna 152

Prvo C152 so dobavili leta 1977. Cessno 152 so zgradili na podlagi prehodno uspešnega modela Cessna 150, le-to pa na podlagi predhodnih modelov Cessna 140 in 120. Cessna 152 je konkurirala letalom Beechcraft Skipper in Piper Tomahawk, vsa letala so predstavili istega leta. [1] Večino 152-k so zgradili v Cessnini tovarni v mestu Wichita, Kansas, ZDA. Licenčno so jih proizvajali tudi v Franciji pri podjetju Reims Aviation pod oznako F152/FA152, [2] francoske verzije so imele dodaten proti korozijski primer od znotraj. Proizvodnja se je končala leta 1985, ko je Cessna začasno končala proizvodnjo športnih letal.

Skupaj so zgradili 7 584 letal, vključno z 7188 utility verzijami 152 in F152 ter 396 akrobatskimi verzijama A152 in FA152 Aerobat, v ZDA je bilo sestavljenih 6988 letal in v Franciji 596 letal. Cessne 152 imajo samo 4 modelne variante (vse imajo Lycoming O-235, tudi akrobatski modeli):

  • C152, Cessna 152 - standardni model (CS 23 Utility + 4.4 g, - 1.76 g) ZDA: 6673 letal
  • A152, Cessna 152 Aerobat (C152A) - akrobatski model (CS 23 Aerobatic + 6.0 g, - 3.0 g) ZDA: 315 letal
  • F152, Reims Cessna 152 - standarni model (CS 23 Utility + 4.4 g, - 1.76 g) Francija: 515 letal
  • FA152, Reims Cessna 152 Aerobat (F152A) - akrobatski model (CS 23 Aerobatic + 6.0 g, - 3.0 g) Francija: 81 letal

Pri vseh 4 modelnih variant je bilo na voljo veliko opcijske avionike, poleg standardne 152 je bila na voljo tudi paket 152 II Nav Pac, ki je vključeval bolj kvalitetno avioniko za IFR letenje. 152T je bil paket opreme za letalske šole pri čemer je "T" označeval "trener" in ne pod-modela.

Leta 2007 je Cessna oznanila novo lahko športno letalo 162 Skycatcher[3], ki ga je poganjal šibkejši Continental O-200 s 100 KM, proizvodnja tega letala se je zaradi neuspeha končala leta 2013. Model je bil certificiran samo za trg ZDA kot LSA in ni imel FAR-23 certifikata (EASA CS-23), kar je še dodatno skrčilo trg zanimanja in možnosti resnega šolanja pilotov ter onemogočila vstop na trg EU. Skycatcher se ni obnesel na trgu, tudi vzdržljivost in varnost letenje je bila s C-162 precej nižja.

Od zaključka proizvodnje C152 ni pravega naslednika ali konkurenta, ki bi lahko prevzel nalogo osnovnega šolanja pilotov in novih inštruktorjev letenja, ne glede nato, da je na voljo nekaj tipov sodobnih dvosedežni letal kot je na primer Diamond DA20 ali Aquila A210, ki so se v letalskih šolah izkazali kot prenežni za masovno šolanje in številčne pristanke, ki jim C152ke kljubujejo kljub spoštljivi povprečni starosti leteče flote preko 35 let. Vse Cessna 152 lahko delajo Vrij, če imajo opravljene AD Note - motiran kit komplet, zato so tudi primerne za UPRT trening, novejša letala niso bila razvita za takšne manevre. V Sloveniji je dolgoletni operator šolske flote treh letal C152 z dolgim dosegom Letalski center Maribor.

Vse Cessne 152 imajo preizkušen štirivaljni zračnohlajeni bokser Lycoming O-235 z delovno prostornino 3,82 litra, ki je v proizvodnji od leta 1942. Ta motor je 22% močnejši in kvalitetnejši od Conitinetala O-200, ki je bil v Cessni 150 in uporablja bolj kvalitetno gorivo 100LL (low lead) AVGAS. Motor ima najdaljši čas med obnovo (TBO): 2400 ur, kar je največ kar dosegajo batni motorji. Pogonska gred je direktno povezana s propelerjem brez reduktorja. Cessna 152 ima t.i. standardne rezervoarje s prostornino 26 US Gal ali t.i. rezervoarje z dolgim dosegom 39 US Gal, ki ji omogočajo, da ostane v zraku do 7 ur.

Letala proizvedena med letoma 1977 in 1982 so imele tovarniško Lycoming O-235-L2C s 110 KM pri 2550 vrtljajih. Potem so zaradi težav z nalaganjem svinca, predvsem pri ameriškem zelenem avgasu spremenili motor v O-235-N2C, ki je imel spremenjen bat in zgorevalno komoro in je razvil 108 KM pri 2550 vrtljajih. Danes imajo overholirana letala po večini O-235-L motorje.

Trup je večinoma kovinski. Nekateri deli, kot so konci kril uporabljajo plastiko s steklenimi vlakni. Krilo ima 1 stopinjski dihedral.[4] Krilo je povezano s trupom z lahko prepoznavnim drogom. Letalo ima podvojene kontrole.

Glede na to, da je bilo letalo zasnovano v koncu 1970ih s takrat razpoložljivo avioniko, se danes z STC-ji (certificiranimi naknadno vgrajenimi moduli) izvaja retrofiting in se letala opremlja s sodobnejšo avioniko. Med tipičnimi posodobitvami so: mini ekrani Garmin G5 PFD in HSI ali večji Garmin G3X, sistem Garmin G430W GNSS s satelitsko RNAV navigacijo z možnostjo uporabe PBN, Garmin GFC500 avtopilot s funkcijo letenja po proceduri na osnovi GNSS, VOR ali ILS, S-mode transponderji z dodatnimi odajniki in sprejemniki za ADS-B in sprejemanjem ter oddajanjem informacije o drugem prometu kot neke vrste TCAS, možnost povezave bluetooth s tablicami, elektronski prikazovalniki EGT in CHT, elektronski prikazovalniki ravni goriva z novimi merilniki v rezervoarjih, avdio paneli z vgrajenim interkomom idr. Zaradi možnosti retrofitinga ob dobrem vzdrževanju trupa, strojnih in električnih sistemov imajo C152 prihodnost uporabe v letalskih šolah do leta 2050, podobno kot B-52, kjer so uporabili iste pristope retrofitiranja in jim podaljšali operativno rabo na preko 90 let.

Instrumenti

Tehnične specifikacije (Cessna 152)[uredi | uredi kodo]

Cessna 152

Podatki iz Cessna 152 Pilot's Operating Handbook[4]

Splošne karakteristike

  • Posadka: 1 pilot
  • Število sedežev: 1 potnik
  • Dolžina: 24 ft 1 in (7.3 m)
  • Razpon kril: 33 ft 4 in (10,2 m)
  • Višina: 8 ft 6 in (2,6 m)
  • Površina kril: 160 ft² (14,9 m²)
  • Teža praznega letala: 1 081 lb (490 kg)
  • Maks. vzletna teža: 1 670 lb (757 kg)
  • Pogon letala: 1 × Protivaljni Lycoming O-235-L2C, 110 KM (82 kW) 69-inčni (175 cm), dvokraki, s fiksim krakom McCauley ali paSensenich propeller

Zmogljivost

  • Neprekoračljiva hitrost: 145 vozlov
  • Maks. hitrost: 109 vozlov (125 mph, 202 km/h)
  • Potovalna hitrost: 106 vozlov (122 mph, 196 km/h) na višini 8500 ft (2600 m), pri 75% moči
  • Hitrost porušitve vzgona: 43 vozlov (49 mph, 79 km/h) brez moči, brez zakrilic
  • Hitrost porušitve vzgona: 35 vozlov (40 mph, 65 km/h) z zakrilci
  • Takeoff roll: 725 ft (221 m)
  • Landing roll: 475 ft (145 m)
  • Doseg: 414 nm (477 mi, 768 km) s standardnimi rezervoarji 26 USGAL (98 litrov)
  • Extended range 690 nm (795 mi, 1 280 km, 7 h) z rezervoarji za dolg doseg 39 USGAL (148 litrov)
  • Višina leta: 14 700 ft (4 480 m)
  • Hitrost vzpenjanja: 715 ft/min (3,6 m/s)
  • Maks. obremenitev krila: 10,44 lb/ft² (51 kg/m²)
  • Max. razmerje potisk/teža: 66 KM/lb (108 W/kg)

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici in reference[uredi | uredi kodo]

  1. "1978 Aircraft Directory", Plane and Pilot, Santa Monica, CA: Werner & Werner, str. 23, 1977, ISBN 0-918312-00-0.
  2. Clarke, William ‘Bill’ (1987), Cessna 150 and 152 (1st izd.), TAB Books, str. 26–95, ISBN 0-8306-9022-0.
  3. "Cessna Announces Light Sport Aircraft Details" (press release). Cessna Aircraft. 2007-07-22. Pridobljeno dne 2007-09-28.
  4. 4,0 4,1 Cessna Aircraft Company: 1978 Cessna 152 Pilot's Operating Handbook Change 1, pp. 7-3 to 7-33. Cessna Aircraft Company, Wichita, Kansas, 1977.

Bibliografija[uredi | uredi kodo]

  • Andrade, John (1979). US Military Aircraft Designations and Serials since 1909. Midland Counties Publications. ISBN 0-904597-22-9.
  • Simpson, RW (1991). Airlife's General Aviation. England, UK: Airlife Publishing. ISBN 1-85310-194-X.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]