Cessna 152

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Cessna 152
Cessna 152
Vloga Dvosedežno športno letalo
Proizvajalec/-ci Cessna
Predstavljen 1977
Izdelovan 1977–1985
Število izdelanih 7 584
Razvit iz Cessna 150

Cessna 152 je dvosedežno enomotorno športno letalo ameriškega proizvajalca Cessna. Poganja ga štirivaljni protibatni (bokser) motor Lycoming O-235, ima dvokraki propeler in podvozje tipa tricikel. Večinoma se uporablja za šolanje pilotov, za športno uporabo, zračno fotografiranje in opazovanje prometa. Po mnenju mnogih je najboljše šolsko letalo, zato se veliko letalskih šol raje odloči stara letala kompletno obnoviti, kot pa da bi jih zamenjali za novejša. Je eno izmed najbolj številčno proizvajanih letal. C152 že preko trideset let ni več v proizvodnji, vendar se še vedno uporablja veliko število letal, mnogo jih ima danes že preko 15 000 ur in 60 000 pristankov ter so še vedno v redni uporabi.

Ena izmed prvih 152 iz leta 1978
1978 Cessna 152

Prvo C152 so dobavili leta 1977. Cessno 152 so zgradili na podlagi prehodno uspešnega modela Cessna 150, C150 pa na podlagi predhodnega modela Cessna 140, C152 je konkurirala letalom Beechcraft Skipper in Piper Tomahawk. Vsa letala so predstavili istega leta. [1] Kot 150 so tudi večino 152-k zgradili v Cessnini tovarni v Wichita, Kansas, ZDA. Licenčno so jih proizvajali tudi v Franciji pri podjetju Reims Aviation pod oznako F152/FA152, [2] francoske verzije so imele dodaten proti korozijski primer od znotraj. C152 je certificirana za VFR, IFR, dnevno in nočno letenje. Proizvodnja se je končala leta 1985, ko je Cessna začasno končala športnih letal.

Zgradili so 7 584 leta C152, vključno z akrobatsko verzijo A152 in FA152 Aerobat

Leta 2007 je Cessna oznanila novo lahko športno letalo 162 Skycatcher,[3] proizvodnja tega letala se je končala leta 2013. Skycatcher je bil precej dražji in se ni obnesel na trgu, tudi vzdržljivost in varnost letenje je bila s C-162 precej nižja, model je bil certificiran samo za trg ZDA.

Od zaključka proizvodnje C152 ni pravega naslednika ali konkurenta, ki bi lahko prevzel nalogo osnovnega šolanja pilotov, ne glede nato, da je na voljo nekaj tipov sodobnih dvosedežni letal kot je na primer Diamond DA20 ali Aquila A210, ki so se v letalskih šolah izkazali kot prenežni za masovno šolanje in številčne pristanke, ki jim C152ke kljubujejo kljub spoštljivi povprečni starosti leteče flote preko 35 let.

Vse Cessne 152 so imele preizkušen štirivaljni zračnohlajeni bokser Lycoming O-235 z delovno prostornino 3,82 litra, ki je v proizvodnji od leta 1942. Ta motor je močnejši in kvalitetnejši od Conitinetala O-200, ki je bil v Cessni 150 in uporablja bolj kvalitetno gorivo 100LL (low lead) AVGAS, ki vsebuje manjše količine svinca. Motor ima najdaljši čas med obnovo (TBO): 2400 ur, kar je največ kar dosegajo batni motorji. Pogonska gred je direktno povezana s propelerjem brez reduktorja. Cessna 152 ima t.i. standardne rezervoarje s prostornini 25 US Gal ali t.i. rezervoarje z dolgim dosegom 38 US Gal, ki ji omogočajo, da ostane v zraku do 7 ur.

Letala proizvedena med letoma 1977 in 1982 so imele Lycoming O-235-L2C s 110 KM pri 2550 vrtljajih. Potem so zaradi težav z nalaganjem svinca spremenili motor v O-235-N2C, ki je imel spremenjen bat in zgorevalno komoro in je razvil 108 KM pri 2550 vrtljajih.

Trup je večinoma kovinski. Nekateri deli, kot so konci kril uporabljajo plastiko s steklenimi vlakni. Krilo ima 1 stopinjski dihedral.[4] Krilo je povezano s trupom z lahko prepoznavnim drogom. Letalo se težko spraviti v vrij, zato je primeren za nizkušene pilote. Letalo ima podvojene kontrole.

Instrumenti

Tehnične specifikacije (Cessna 152)[uredi | uredi kodo]

Cessna 152

Podatki iz Cessna 152 Pilot's Operating Handbook[4]

Splošne karakteristike

  • Posadka: 1 pilot
  • Število sedežev: 1 potnik
  • Dolžina: 24 ft 1 in (7.3 m)
  • Razpon kril: 33 ft 4 in (10,2 m)
  • Višina: 8 ft 6 in (2,6 m)
  • Površina kril: 160 ft² (14,9 m²)
  • Teža praznega letala: 1 081 lb (490 kg)
  • Maks. vzletna teža: 1 670 lb (757 kg)
  • Pogon letala: 1 × Protivaljni Lycoming O-235-L2C, 110 KM (82 kW) 69-inčni (175 cm), dvokraki, s fiksim krakom McCauley ali paSensenich propeller

Zmogljivost

  • Maks. hitrost: 126 mph (110 vozlov, 204 km/h)
  • Potovalna hitrost: 123 mph (107 vozlov, 198 km/h)
  • Hitrost porušitve vzgona: 49 mph (43 vozlov, 79 km/h) brez moči, s spuščenimi zakrilci
  • Takeoff roll: 725 ft (221 m)
  • Doseg: 477 mi (414 nm, 768 km)
  • Extended range 795 mi (690 nm, 1 280 km) s tanko za dolg doseg
  • Višina leta: 14 700 ft (4 480 m)
  • Hitrost vzpenjanja: 715 ft/min (3,6 m/s)
  • Maks. obremenitev krila: 10,44 lb/ft² (51 kg/m²)
  • Max. razmerje potisk/teža: ,066 KM/lb (108 W/kg)

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici in reference[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "1978 Aircraft Directory", Plane and Pilot (Santa Monica, CA: Werner & Werner), 1977, str. 23, ISBN 0-918312-00-0 .
  2. ^ Clarke, William ‘Bill’ (1987), Cessna 150 and 152 (1st izd.), TAB Books, str. 26–95, ISBN 0-8306-9022-0 .
  3. ^ "Cessna Announces Light Sport Aircraft Details" (press release). Cessna Aircraft. 2007-07-22. Pridobljeno dne 2007-09-28. 
  4. ^ 4,0 4,1 Cessna Aircraft Company: 1978 Cessna 152 Pilot's Operating Handbook Change 1, pp. 7-3 to 7-33. Cessna Aircraft Company, Wichita, Kansas, 1977.

Bibliografija[uredi | uredi kodo]

  • Andrade, John (1979). US Military Aircraft Designations and Serials since 1909. Midland Counties Publications. ISBN 0-904597-22-9. 
  • Simpson, RW (1991). Airlife's General Aviation. England, UK: Airlife Publishing. ISBN 1-85310-194-X. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]