LIBIS 180
| Libis 180 | |
|---|---|
| Vloga | športno enomotorno letalo |
| Proizvajalec/-ci | LIBIS |
| Oblikovalec | Marjan Slanovec |
| Krstni polet | 1965 |
| Uveden | 1966 |
| Status | 1 letalo v civilni rabi kot veteransko letalo |
| Glavni uporabnik | Aeroklubi v Sloveniji |
| Število izdelanih | 9 |
| Razvit iz | KB-6 Matajur |
LIBIS 180 je športno - turistično trisedežno letalo, zasnovano in izdelano v nekdanjem letalskem inštitutu LIBIS.[1]
Pretežno leseno letalo mešane konstrukcije, opremljeno z repnim kolesom, je bilo projektirano za zahtevnejšo trenažo, vleko jadralnih letal in je bilo uporabno tudi za skoke padalcev.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]LIBIS 180 je predstavljal nadaljnji razvoj priljubljenega šolskega letala KB-6 Matajur, vendar je bil zahtevnejši za letenje, v primerjavi z KB-6. Izdelanih je bilo zgolj devet letal tipa LIBIS 180, šest jih je tragično končala v nesrečah, predvsem pri pristajanju, dva so zaradi izteka življenjske dobe uničili, eno, ki bi bilo deseto, je bilo uničeno še nedokončano. Prvi LIBIS 180 je poletel leta 1965 na letališču Polje.
Tehnične značilnosti
[uredi | uredi kodo]Letalo ima razporeditev sedežev: dva spredaj eden zadaj, na mestu četrtega potnika pa je rezervoar z gorivom. Letalo ni imelo aerodinamičnega zvitja krila in je zato brez opozorila zelo rado omahnilo na krilo. Letalo ni odpuščalo napak pilota, kar je glavni razlog, da jih je toliko končalo v nesrečah. Letalo je bilo tudi precej občutljivo na prevrnitev na nos, zaradi repnega kolesa. Letalo je imelo isti šestvalni motor znamke Lycoming[2] kot lahek padalski tank M22 Locust v drugi svetovni vojni.
Nesreče
[uredi | uredi kodo]Letalo ni odpuščalo napak pilotov, kar je glavni razlog, da jih je toliko končalo v nesrečah, zato je tip LIBIS 180 , dokaj po krivici, veljal za enega najnevarnejših letal.[3] Vzroki za nesreče so bili v veliki večini primerov napake pilotov, v eni od njih je šlo za požar na električni napeljavi[4], v drugi pa za nenadni sunek burje v postopku pristanka.[5]
Libis 180 danes
[uredi | uredi kodo]|
Št. |
Serijska številka |
Uporabnik |
Usoda | |
|---|---|---|---|---|
| 1 | 289-09 | YU-CVO | AK Ajdovščina | poškodovan ob pristanku 1966, strmoglavil 1973[6] |
| 2 | 290-10 | YU-CVP | AK Novo Mesto | potek resursa 1970 - propadel[7] |
| 3 | 291-11 | YU-CVR | AK Ptuj | edini ohranjen primerek, letel do 1973, obnovljen[8] |
| 4 | 292-12 | YU-CVS | AK Slovenj Gradec | strmoglavil - uničen 1966[9] |
| 5 | 293-13 | YU-CVT | AK Lesce | strmoglavil - uničen 1967[10] |
| 6 | 294-14 | YU-CVU | AK Ljubljana | strmoglavil - uničen 1968[11] |
| 7 | 295-15 | YU-CVV | AK Celje | strmoglavil 1967[12] |
| 8 | 296-16 | YU-CVW | AK Murska Sobota | potek resursa - uničen 1974[13] |
| 9 | 297-17 | YU-CVX | AK Postojna | poškodovan pri pristanku 1967, zdrsnil s steze in popolnoma uničen 1971[14] |
| 10 | 298-18 | - | - | uničen nedokončan[15] |
Danes je ohranjeno samo eno letalo tega tipa, z oznako YU-CVR, ki je bilo opremljeno tudi za nočno letenje in je bilo obnovljeno v leteče stanje.[16]
Specifikacije
[uredi | uredi kodo]Splošne karakteristike
[uredi | uredi kodo]- Posadka: 1 pilot
- Število sedežev: 2 potnika [2]
- Dolžina: 8.74 m
- Razpon kril: 10.6 m
- Višina: 2.15 m
- Površina kril: 14 m²
- Teža praznega letala: 870 kg
- Maks. vzletna teža: 1250 kg
Pogon letala:
[uredi | uredi kodo]- 1 × leseni propeler Sensenich W85 RW-57
- motor 6-valjni Lycoming O-435-1, 185 KM pri 2700 obratih
Zmogljivost
[uredi | uredi kodo]- Maksimalna hitrost: 350 km/h
- Potovalna hitrost: 230 km/h hitra, 180 km/h ekonomična
- Hitrost porušitve vzgona: 118 km/h, 105 km/h s polnimi zakrilci
- Doseg: 600 km
- Višina leta: 4160 m
- Hitrost vzpenjanja: 4 m/s
- Vzletna razdalja: 750 m
- Pristajalna razdalja: 400 m
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Kladnik 2008, str. 159.
- 1 2 Malec & Podgoršek 2024, str. 60.
- ↑ Malec & Podgoršek 2024, str. 89.
- ↑ Malec & Podgoršek 2024, str. 77.
- ↑ Malec & Podgoršek 2024, str. 99.
- ↑ Malec & Podgoršek 2024, str. 64.
- ↑ Malec & Podgoršek 2024, str. 70.
- ↑ Malec & Podgoršek 2024, str. 71.
- ↑ Malec & Podgoršek 2024, str. 76.
- ↑ Malec & Podgoršek 2024, str. 82.
- ↑ Malec & Podgoršek 2024, str. 85.
- ↑ Malec & Podgoršek 2024, str. 92.
- ↑ Malec & Podgoršek 2024, str. 95.
- ↑ Malec & Podgoršek 2024, str. 97.
- ↑ Malec & Podgoršek 2024, str. 102.
- ↑ Malec & Podgoršek 2024, str. 149.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Kladnik, Darinka (2008). Zgodovina letalstva na Slovenskem: od začetkov do današnjih dni. Ljubljana: ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo. COBISS 242534912.
- Malec, Marko (2014). Konstrukcijski biro pri Republiškem odboru LZS, Letov, Libis in njihova letala 1945-1964. Bistra pri Vrhniki: Tehniški muzej Slovenije. COBISS 271328000. ISBN 978-961-6464-25-3.
- Malec, Marko; Podgoršek, Borut (2024). Poslednji libis 180. Škofja Loka: Sierra5. COBISS 191026435. ISBN 978-961-95146-3-4.
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Libis 180 je po 50 letih spet poletel pridobljeno 18.6.2021
- Libis 180 je obnovljen pridobljeno 18.6.2021
- Libis 180 pridobljeno 3.7.2021
- Obujen legendarni Libis 180 pridobljeno 15.11.2024
