Letalski center Maribor

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Letalski center Maribor
TipŠportno društvo
PanogaLetalstvo
Ustanovitev20. december 1927 (1927-12-20)
Sedež
Letališče Skoke
Letališka cesta 30, SI-2204 Miklavž na Dravskem polju
,
StoritvePanoramski poleti, PPL(A)-Licenca pilota zasebnega letala, SPL-Licenca pilota jadralnega letala, Licenca padalca, ULN-Licenca upravljavca ultralahke letalne naprave, NVFR-Pooblastilo za nočno letenje, FI(A)-Pooblastilo za inštruktorja letenja na letalih, TOW(S)-Pooblastilo za vleko jadralnih letal, TOW(B)-Pooblastilo za vleko oglasnih trakov, FI(S)-Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih, ACRO(S)-Pooblastilo za akrobatsko letenje na jadralnih letalih, TW-Vpis za letala z repnim kolesom, VP-Vpis za letala s spremenljivim korakom propelerja, T-Vpis za letala s turbinskim polnjenjem, RU-Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem, Tandemski skoki
LastnikČlani kluba
Spletna stranwww.lcm.si

Letalski center Maribor krajše LCM je najstarejši motorni slovenski aeroklub, ki deluje na letališču Maribor. Ustanovljen 20. decembra 1927 pod imenom: »Naša krila«. Temeljna dejavnost LCM je letalska šola. V svoji zgodovini je nosil več imen: Naša krila, Aeroklub Maribor, Aeroklub Žarko Majcen od leta 1967 pa je dobil ime, ki ga nosi še danes: Letalski center Maribor. Danes je Letalski center Maribor vodilni velik slovenski letalski klub glede na: letalski kader, velikost flote, kapacitete letalske šole, število članov kluba, enakopravnost med člani, velikost organizacije in število različnih dodatnih aktivnosti. Letno se v LCM odleti okoli 3 500 ur in opravi 10 000 poletov. [1]

Organizacija[uredi | uredi kodo]

LCM ima več sekcij in poslovnih enot ter organizacij
Osnovna uredba je temelj letalstva v skladu s pravnim redom EU

LCM ima v svoji organizaciji več sekcij in organizacij.

Sekcije v LCM so:

  • Motorna sekcija, temelji na letalih generalne aviacije certificiranih po EASA CS-23 do 5700 kg. Operira z 2, 4 in 6 sedežnimi letali. Izvaja letenje po pravilih: VFR, NVFR, SVFR, IFR. Piloti imajo licence: EASA PPL(A), EASA CPL(A), EASA ATPL(A), s CPL in ATPL piloti je strokovni temelj evropske letalske šole in letalskih operacij.
  • Ultralahka sekcija, temelji izključno na 2 sedih letalih v skladu z nacionalnim predpisom: Pravilnik o ultralahkih letalnih napravah UL do 600 kg. Izvaja letenje izključno po pravilih: dnevnega VFR. Sekcija omogoča najcenejše letenje na motorni pogon. Piloti imajo licence: nacionalno slovensko dovoljenje UL.
  • Jadralna sekcija, temelji na jadralnih letalih certificiranih po EASA CS-22. Operira z 1 in 2 sedežnimi jadrilicami. Izvaja letenje po pravilih dnevnega VFR. Piloti imajo licence EASA SPL.
  • Padalska sekcija, temelji na nacionalnih predpisih. Padalci imajo nacionalne licence PL.

Poleg sekcij ima LCM še dve letalski šoli in letalski servis ter kot edini v Sloveniji izvaja letalsko obrambo proti toči.

Organizacije LCM so:

  • EASA ATO Letalski center Maribor, EASA Approved Training Organisation SI.ATO.014, Evropsko akreditirana letalska šola, je temeljna dejavnost celotne organizacije in osnova za dolgoročno kadrovsko stabilnost celotnega LCMa z nosilci CPL in ATPL licenc.[2]
  • EASA AMO Aero center Maribor d.o.o., EASA Approved Maintenance Organization Part 145 SI.145.15, Evropsko akreditiran letalski servis.
  • Nacionalna letalska in padalska šola, deluje v skladu z nacionalnimi predpisih za ultralahko letenje in padalstvo.
  • Obramba Proti Toči, OPT izvaja cloud seeding operacije posipavanja CB, TCU oblakov s srebrovim jodidom, uporablja se Cessna TU206G Turbo Stationair II.

EASA Letalska šola[uredi | uredi kodo]

EASA Approved Training Organisation, temelji na mednarodnih evropskih predpisih
E6B Flight Computer - računalo
Honeywell BedixKing ADF KR87

Letalska šola v svoji sodobni obliki neposredno nadaljuje tradicijo usposabljanja pilotov, širjenja tehnične kulture in popularizacije letalstva ter razvoju novih profesionalnih mladih letalskih kadrov, na temeljih, ki so bili osnovani leta 1927 z soustvarjanjem materialnih, kadrovskih in pravnih pogojev za razvoj letalstva. Prva predavanja so se izvedla 3. marca 1928.

LCM ima programe usposabljanja z evropsko akridetacijo za naslednje licence oziroma ratinge ter vpise v sklopu svoje letalske šole SI.ATO.014 (Approved Training Organisation) po EASA (European Aviation Safety Agency) - Evropskih predpisih:[3]

Licence

  • PPL(A) - Licenca pilota zasebnega letala
  • SPL - Licenca pilota jadralnega letala

Ratingi

  • NVFR - Pooblastilo za nočno letenje
  • TOW(S) - Pooblastilo za vleko jadralnih letal
  • TOW(B) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov
  • FI(A) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na letalih
  • FI(S) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih
  • ACRO(S) - Pooblastilo za akrobatsko letenje na jadralnih letalih

Vpisi

  • TW - Vpis za letenje na letalih z repnim kolesom oz. klasičnim podvozjem
  • VP - Vpis za letenje na letih s sprejemljivim korakom propelerja oz. propelerja s konstantnim številom vrtljajev
  • T - Vpis za letenje na letalih s turbinskim oz. kompresorskim polnjenjem motorja
  • RU - Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem

EASA Letalski servis[uredi | uredi kodo]

AMO EASA Part 145

LCM ima v sklopu svoje organizacije tudi svoj letalski servis: Aero center Maribor d.o.o. AMO (Approved Maintenance Organization) SI.145.15, je pooblaščena organizacija za vzdrževanje letal do 5700 kg v skladu z evropskimi predpisi: EASA (European Aviation Safety Agency) Part 145 za bazno in linijsko vzdrževanje zrakoplovov.

Servis vzdržuje vsa klubska letala, privatna slovenska letala in veliko letal iz sosednjih držav. LCM ima servisno dejavnost že od samega začetka svojega delovanja. Servis deluje v svojem hangarju, ki je posebej namenjen zgolj za vzdrževanje zrakoplovov. Lastni letalski servis je ključ za nemoteno delovanje vsake večje letalske organizacije, še posebej resne letalske šole in ista bazna lokacija servisa kot ostale letalske flote, daje vzdrževanju zrakoplovov večjo plovnost, saj vzdrževalni posegi ne zavisijo odvisno od vremenskih neprilik, ki pogosto v zimskih mesecih omejujejo ostala letala za prelet na drugo letališče.

Nacionalna Letalska šola[uredi | uredi kodo]

Nacionalna letalska šola deluje v skladu z nacionalnimi predpisi za področje letenje z ultralahkimi letalnimi napravami in padalstva in ta dovoljenja niso neposredno priznane s strani ostalih držav članic EASA območja in tretjih držav. Nacionalna letalska šola ima v sklopu svojih programov usposabljanja:

Nacionalna letalska šola temelji na državnih predpisih

Dovoljenja

  • ULN(A) - Dovoljenje pilota ultralahke letalne naprave (vrste motorno letalo)
  • PL(A,B,C,D) - Dovoljenje padalca

Pooblastila

  • CVFR(ULN) - Pooblastilo za dnevno letenje v kontroliranem zračnem prostoru
  • TOW(ULN) - Pooblastilo za vleko jadralnih naprav
  • BAN(ULN) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov
  • FI(ULN) - Pooblastilo za učitelja letenja naprave
  • TP(ULN) - Pooblastilo za testnega pilota naprave
  • PI(PL) - Pooblastilo za učitelja padalstva za načine TSO, IAD in AFF
  • TP(PL) - Pooblastilo za tandem padalca s potnikom

Flota danes[uredi | uredi kodo]

Cessna predstavlja bazično floto motornih letal
Lycoming poganja več kot polovico flote
Skupina Textron Aviation je glavni dobavitelj
Aero Commander predhodnik družbe Commander Aircraft Co. in modela 114B
Rockwell predhodnik družbe Commander Aircraft Co. in modela Commander 114B
Garmin avionika
BendixKing Honeywell avionika

Motorna letala - Generalna Aviacija[uredi | uredi kodo]

Letalo

reg. št.

Izvor

Vloga

Cessna 152 long range S5-DMG Flag of the United States.svg ZDA šolanje in IFR
Cessna 152 long range S5-DMI Flag of the United States.svg ZDA šolanje
Cessna 152 long range S5-DLC Flag of the United States.svg ZDA šolanje
Cessna 172 S5-DLM Flag of the United States.svg ZDA obleti
Cessna 182 OE-DGA Flag of the United States.svg ZDA padalstvo
Cessna 206 Turbo S5-DBS Flag of the United States.svg ZDA protitoči in IFR
Commander 114B S5-DRM Flag of the United States.svg ZDA rute in IFR
Piper PA-18 S5-DBV Flag of the United States.svg ZDA vleka
UTVA 75 S5-DCI Zastava Jugoslavije Jugoslavija starodobnik

Ultralahke letalne naprave[uredi | uredi kodo]

Naprava

reg. št.

Izvor

Vloga

Pipistrel Virus 912 S5-PEW Zastava Slovenije Slovenija šolanje
TL-3000 Sirius S5-PGD Zastava Češke Češka šolanje
McDonnell Douglas nekoč priljubljena letala prometnih pilotov, danes je eksponat

Razstavni eksponat[uredi | uredi kodo]

Letalo

reg. št.

Izvor

McDonnell Douglas MD-82 S5-ACC Flag of the United States.svg ZDA
LIBIS 180 YU-CVR Zastava Jugoslavije Jugoslavija
MD-82 S5-ACC razstavni eksponat

Jadralna letala[uredi | uredi kodo]

Schempp-Hirth dvosed Duo Discus
Grob šolski dvosedi G-103

Jadrilica

reg. št., tek. oznaka

Izvor

Vloga

Grob G-103 Twin II ACRO S5-7501, MA  Nemčija šolanje
Grob G-103 Twin II ACRO S5-7502, MB  Nemčija šolanje
Duo Discus S5-7525, MD  Nemčija šolanje in preleti
DG 303 S5-3069, MM Zastava Jugoslavije Jugoslavija preleti
DG 101 S5-3038, M7 Zastava Jugoslavije Jugoslavija preleti
DG 101 S5-3039, M9 Zastava Jugoslavije Jugoslavija preleti
DG 100 Elan S5-3061, M3 Zastava Jugoslavije Jugoslavija preleti


Podporna tehnika[uredi | uredi kodo]

Stroj

Namen

Izvor

Kamion Vitla - Magirus Deutz 170D11 diesel 8424cc 130 kW 11.5 ton,
nadgradnja Mercedes V8 avtomatik 2 bobna
Vleka jadrilic  Nemčija
Kamion Gasilec - Zastava 650AN diesel 4570cc 74kW 7.5 ton 1983,
nadgradnja Vatrosprem 1600l/min, voda 2000 l, penilo 100 l
Gasilsko vozilo Zastava Jugoslavije Jugoslavija
Traktor kosilnica - FIAT Štore 402 Super diesel 2339cc 30,9kW 1.55 ton,

priključek sprednja kosilnica s kardan prenosom predelana

Kosilnica Zastava Jugoslavije Jugoslavija
Avto Follow-Me - Volkswagen Golf Mk3 diesel

nadgradnja v follow me za vleko pletenic na jadralni štart

Follow-Me za

vleko pletenic

 Nemčija
Avto mini cisterna - Renault Kangoo diesel 1461cc 62kW 1.89 ton 2007,

nadgradnja z rezervoarjem 300 l

Avto za

prevoz goriva

 Francija

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Mejniki dogajanja v Mariboru pred letom 1927[uredi | uredi kodo]

Ti dogodki nimajo neposredne povezave z današnjim Letalskim centrom Maribor, vendar so bili zgodovinski mejniki v letalstvu na omenjenem območju.

Toplozračni balon tipa: Montgolfier

Prvi polet balona 1889 se je v Mariboru ustavil potujoč češki artist, ki je imel s seboj balon: Montgolfier. Ljudski vrt je bil takrat še park. V njem je postavil ogrodje, nanj obesil balon in pod njim zakuril. Topel zrak je balon napihnil in ga dvignil do višine kakih 50 metrov.

Prvi polet jadralnega letala 1910 natančneje 22. marca je športnik češkega rodu - Rziha poletel kakih 600 metrov s svojim dvokrilnim jadralnim letalom površine okoli 20 kvadratnim metrov v Kamnici. Jadrilico je pripeljal na hrib, jo položil na voziček in se spustil z njim v dolino, jadralno letalo se je odlepilo voziček se je pa kotalil sam po hribu navzdol. V loku je letalo z drsnim letom priletelo v dolino brez poškodb.

Prvi polet motornega letala 1911 dne 2. aprila je Rzina opravil poizkus na Teznem z motornim letalom. Letalo je poletelo, vendar se je obrnilo k zemlji in se popolnoma razbilo.

Prvi komercialni dvig z balonom 1912 v tem letu je zabeleženih več dvigov z balonom "Erzherzogin Margareta" nad Maribor. Z njim je lahko letel vsak, ki je plačal 180 kron.

Prvi padalski skok in letalski miting 1913 v Mariboru se je vršil 27. oktobra letalski miting, ogledalo si ga je 16 000 ljudi, izveden je bil tudi prvi skok padalski skok v Mariboru.

Prvi pristanek letala na Teznu 1913 se je zgodil dopoldne 28. oktobra 1913, ko je avstro-ogrsko vojaško letalo krožilo nad Maribor in pristalo na mestu vojaškega vadbišča Tezno. Bilo je izvidniško dvokrilno letalo: Lohner Pfeilflieger-Barbar, z motorjem Austro-Daimler 120HP. Izstopila sta pilot poročnik Rzemenoivsku plemeniti Trauteneg ter njegov opazovalec poročnik Stojsavijevič.

Letalo tipa: Aviatik (Berg)
Letalo tipa: Ufag C I

Avstro-Ogrska letalska stotinja 1915-1918 Avstro-ogrsko vojno letalstvo je zgradilo letališče Tezno, ki je spadalo med pomembna zaledna letališča Soške fronte, ki je oskrbovalo enote ob Soči. Letališče je imelo travnato stezo z gramozno podlago in objekte za varovanje letal, platnene šotore in šest lesenih hangarjev (25mx25m in 20mx20m) hangarji so bili namenjeni hangariranju letal in prostoru za popravila. Večina del so opravljali na Teznem, nekatere delavnice Flep 1 pa so bile nastanjene v objektih železniške postaje na Studencih. Pripadniki letalske stotinje Flep 1 (Fliegeretappenparki) so se nastanili na letališču in njegovi bližini. Flep 1 je v Maribor prišel iz Ostrave konec junija 1915. Žal informacije o floti letal niso znane.

Mariborska letalska stotinja 1918-1919 mariborčan Poročnik Emil Grizold si je 4. Novembra ogledal zaplenjena letala na Tezenskem kolodvoru. Dne 25. Novembra 1918 je bil imenovan za vodenje novo formirane Mariborske letalske stotinje in zapuščenega letališča Tezno. Decembra 1918 je vodenje prevzel poročnik Mihajlo Dorčič in uredil 3 manjše hangerje in barake. Letala so pripeljali iz železniške postaje in jih sestavili. Prvi let je bil opravljen 4.decembra 1918 nad Mariborom, letela sta Ludvik Jureš in Emil Grizold. Januarja so dobili še 2 lovca aviatik berg D.I, serije 92, ki sta ju pilotirali Colnar, Bobig, Šimenc in Tomšič. Na prvi bojni let so 13. marca 1919 poleteli z letali Mihajlo Dorčić in Emil Grizold ter z drugim letalom Ljudevit Jureš in Vinko Arzenšek. Poročnik Stjepan Burazović je 24. aprila 1919 prevzel vodenje enote, ki se je preimenovala v uradno ime: Aeroplanska eskadrilja Maribor. Veliko zaslug za letalske uspehe je imel ravno poročnik Stjepan Burazović, ki je sam največkrat sodeloval v bojnih akcijah. Enota je v času delovanja opravila 212 poletov in naletela 650 ur ter nad Prekmurje odvrgla preko 20.000 propagandnih letakov. Enota je na vseh poletih izgubila le dve letali in ni imela smrtnih žrtev. Z ukazom poveljstva kraljevega vojnega letalstva je bila razpuščena 6.oktobra 1919. Letala in opremo so preselili v Zagreb. Osem let kasneje se je na Tezenskem letališču ustanovil Aeroklub »Naša krila«.

  • Kadrovska zasedba: 81 letalcev med katerimi so bili: piloti, letalski mehaniki, navigatorji, strelci, bombardirji, fotografi, inštruktorji, orožarji in ostali letalci

Flota Mariborske letalske stotinje 1918-19[uredi | uredi kodo]

Tip Letala

Število

Izvor

Vloga

Obrožitev

Motor

Potovalna hitrost

Hansa-Brandenburg C.I 6  Nemčija bombnik in izvidnik 2x 8 mm strojnica Schwarzlose, 100 kg bombe, fotoaparat Benz 160 hp 110 km/h
Ufag C.I 4 Zastava Madžarske Madžarska lovski bombnik 3x 8 mm strojnica Schwarzlose, 144 kg bombe Hiero 5 230 hp 190 km/h
Aviatik (Berg) D.I MAG seria 92 2  Nemčija lovec 2x 8 mm strojnica Schwarzlose Austro-Daimler 185 hp 185 km/h

I. Začetek aerokluba na letališču Tezno 1927-1945[uredi | uredi kodo]

Dr.Josip Tominšek, ustanovni predsednik
Letalo tipa Hansa-Brandenburg B.I, je bilo namenjeno šolanju
Raab-Katzenstein KL.1 (D974 je 17.11.1929 strmoglavil na glavni trg)
Letalo tipa Raab-Katzenstein RK.2, Mariborski je imel napis Zlatorog
Dr.Boris Cijan, ustanovitelj akademske jadralne skupine
Letalo Raab-Katzenstein RK.9, Mariborski je imel napis Persil


Aeroklub »Naša krila« je bil ustanovljen z ustanovnim občnim zborom 20. decembra 1927, z okoli 150 udeleženci, to je tudi začetek današnjega Letalskega centra Maribor, vendar se je vmes večkrat preimenoval. Skupščina je za predsednika upravnega odbora izvolila dr. Josipa Tominška in dva podpredsednika polkovnika Dušana Božiča in inž. Oskarja Dračarja ter dva tajnika odvetnika dr. Iva Šestana in majorja Luja Mičića ter ostale. Ni namreč naključje, da so bili skoraj vsi ustanovni in podporni člani sloj industrialcev, veletrgovcev, veleposestnikov, obrtnikov in drugih, ki so že ob vstopu v klub vplačali izdatno vsoto denarja in tako omogočili začetke praktičnega delovanja kluba. Člani, ki so finančno omogočali delovanje aerokluba, so prihajali iz celotne kraljevine in tudi iz tujine. Namen ustanovitve je bil približati ljudem letalstvo in njegove poslovne, transportne, karierne, izletniške, vojaške in športne prednosti. Ob ustanovitvi aerokluba so imeli željo, da bi imeli letalsko linijo Maribor-Beograd, Maribor-Dunaj in Maribor-Milano ter Maribor-Carigrad z mednarodnim civilnim letališčem. Posebno zanimanje za letalstvo se je razmahnilo med šolsko mladino. Tako je imel klub po enem mesecu 3 člane ustanovitelje in 1765 rednih ter podpornih članov.

3. in 4. marca 1928 je aeroklub pripravil za civiliste in vojaštvo tri predavanja o letalstvu, ki so bila dobro obiskana. Oblastni odbor aerokluba je 27. maja 1928 priredil na Tezenskem letališču letalski miting, na katerem je sodelovalo 6 vojaških letal in 1 civilno letalo imenovano Ljubljana. Letalskega dne se je udeležilo 30 000 gledalcev iz Maribora in Avstrije. Izžrebani potniki so se ta dan lahko peljali z letalom na oblet nad Maribor.

Leta 1929 sta Vojko Humek in dr. Boris Cijan ustanovila akademsko jadralno skupino, v kateri so tega leta začeli graditi jadralna letala lastne konstrukcije, aktivnosti mariborskih letalcev so odmevale po celi kraljevini. Miting 3. novembra 1929, si je ogledalo 15.000 gledalcev. Pri preletu na miting v Središče ob Dravi 17. novembra 1929 se je zrušilo letalo Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe na Glavnem trgu v Mariboru, smrtno se je ponesrečil tajnik aerokluba dr. Ivo Šestan in tovarniški pilot Hans Müller. V tem času je Aeroklub imel 1200 članov. Leta 1929, je trgovec Josip Moravec kupil motorno letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke. Drugo letalo proizvajalca Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan UN-PAF je kupila tovarna Zlatorog, letalo je imelo napise ZLATOROG in CHLORODONT. Leta 1930 so izgradili lesen hangar za dve Mariborski letali na Teznem.

Letalska šola je leta 1933 dobila v uporabo od kraljevih letalskih sil jugoslavije dvokrilno motorno letalo neoborožen nemški vojaški trenažer Hansa-Brandenburg B.I.. Brandenburg je bilo glavno letalo za šolanje in tudi letenje. Leta 1934 je Cijan diplomiral iz strojništva in odšel v Beograd. V klubu ga je zamenjal Inž. Ivo Šoštarič. Leta 1933 je Aeroklub pričel uporabljati dvokrilno letalo, neoborožen nemški vojaški trenažer Hansa-Brandenburg B.I YU-PCF. Leta 1936 je aeroklub dobil bitko za letališče na Teznem. Na obisk je priletel dvomotorni De Havilland DH.89 Dragon Rapide - beograjske letalske družbe Aeroput (kasnjeje JAT, danes Air Serbia). Leta 1937 je Aeroklub postal upravljavec in lastnik prej vojaškega letališča Tezno ter ga registriral kot sekundarno mednarodno civilno letališče. Leta 1938 je bilo v Mariboru prav tako organizirano 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju. Leta 1939 so na letališču na Teznem zgradili novi hangar. V tem letu je vzletela Sraka SH-1, ki sta jo skonstruirala člana Humek in Šoštarič. Cijan je skonstruiral letalo Skakavec in v tem letu postal testni pilot za prevzem lovcev. Leta 1939 so na letališču na Teznem otvorili še en mnogo večji novi hangar in v zrak spravili Vrabca konstruktorja Šoštariča. Tega leta je Šoštarič skonstruiral še jadrilico Utvo. Leta 1939 je Žarko Majcen pomagal neizkušenemu Maksu Medvedu in Valterju Muhovecu iz Šoštanja pri izgradnji jadrilice DFS Zögling in z njo izvedel 24.09.1939 tesni let v Šoštanju na območju Lajš. Leta 1940 je vzletelo jadralno letalo Čavka konstruktorja Šoštariča in Cijan je izdal knjigo Vazduhoplovno jedriličarstvo. [4]

Letalo

Izvor

Opomba

Vloga

Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe  Nemčija D-974, Werk. Nr 15, nesreča 17.11.1929 akrobacije
Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan  Nemčija UN-PAF, D-1131, YU-PAF, 1929 šolanje
Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke  Nemčija UN-MJM, 1929 šolanje
Hansa-Brandenburg B.I  Nemčija YU-PCF ser.št.3-60, 1933 šolanje

II. Po drugi svetovni vojni na letališču Tezno 1945-1953[uredi | uredi kodo]

Letalo tipa: Utva Trojka, je bilo namenjeno šolanju motornih pilotov
Padalski Stscherbakow Stsche-2
Letalo tipa Yakovlev UT-2
Jadrilica Jastreb 54 z upornicami

V hotelu Orel so 26. junija 1945, sklicali ustanovni sestanek za obnovitev Aerokluba Maribor. Navzoči so bili preživeli predvojni člani Aerokluba Naša krila in mladi letalski navdušenci. Iz Avstrije, iz skednja neke kmetije, so prepeljali več poškodovanih jadralnih letal, ki so jih kasneje popravili in pričeli z letenjem že 1. septembra 1945. Med temi jadralnimi letali je bilo: 10 DFS Zögling-ov, 3 dvosedežni Žerjavi, 2 DFS Olympia Meise in Mi-13 Miha. Sprva niso imeli vlečnega letala, zato so vzletali s pomočjo gume. Postopoma so prehajali na način vzleta z vitlom. Prvo motorno letalo po drugi svetovni vojni, ki ga je začel uporabljati aeroklub 3. januarja 1946, je bil dvosedežni dvokrilni Fizir FN, proizveden v jugoslovanskih tovarnah Zmaj, Rogožarski in Albatros. Kasneje se je pridružilo še rusko motorno letalo Polikarpov PO-2, ki se je uporabljal tudi za metanje padalcev. Občasno je vojska posodila letalo Shcherbakov Shche-2 za padalce. Leta 1947 je Aeroklub Maribor dobil ime Aeroklub Žarko Majcen (1921-1947), poimenovano po domačem klubskem inštruktorju letenja po rodu Primorcu, ki se je naselil v Mariboru in se je na prvem jadralnem tekmovanju osvoboditvi smrtno ponesrečil v Cerkljah pri Brežicah pri izvajanju loopinga z letalom Jastreb varianta bis, ki takrat še ni imel krilnih opornic. Žarko Majcen kot inštruktor letenja je tudi zaslužen za izgradnjo in ustanovitev predvojnega aerokluba v Šoštanju.[5]

Letalska šola se je krepila, v tem obdobju je bilo v aeroklubu zaposlenih več poklicnih učiteljev letenja, mehanika in uslužbenci, ki so ustvarili temelje za nadaljnji razvoj in širitev dejavnosti aerokluba. Letalska šola je največ uporabljala letala Utva Trojka za šolanje.

Zaradi smrtnih nesreč, ki so se dogajale v 50-tih, je bila opravljena preiskava o vzrokih za nesreče s strani komisije Letalske zveze Slovenije in ugotovljeno je bilo, da so nesreče posledica slabega letališča Tezno in visokega drevja, ki ga je obdajalo ter prebadalo pristajalne ravnine in odrejeno je bilo, da se bo letališče zaprlo. Upravni odbor Aerokluba Maribor je leta 1951 pričel postopek iskanja nove lokacije. V letu 1951 je bil opravljen tudi prvi prelet jadralnega letala iz Maribora v Ljubljano. Leta 1951 je kmet Holcer odstopil zemljišče Aeroklubu Maribor, kupnino je pokril mestni odbor Ljudske tehnike Maribor. Hangar, travnato stezo, ravnanje zemljišča in vse pomožne objekte so gradili člani kluba v popoldanskem času in celo v jasnih nočeh. Dve leti so tako člani gradili novo letališče v Skokah.

Po-2 in akrobat nad Dravo 1958

Letalo

Izvor

Opomba

Vloga

Zmaj Fizir FN Zastava Jugoslavije Jugoslavija 1946 šlep in šolanje
Utva C-3 Trojka Zastava Jugoslavije Jugoslavija šolanje
Polikarpov Po-2 "Kukuruznik"  Rusija šlep in padalci
Yakovlev UT-2  Rusija šolanje

III. Novo letališče Skoke 1953-1976[uredi | uredi kodo]

Simulator IFR letenja tipa: AN-T-18
Beechcraft prvi klubski štirised
Letalo tipa: Antonov An-14, YU-BCD je končal v hribu 10.11.1967
Aeroklubski Polikarpov Po-2 1958
Jadralno letenje 1958 v Skokah
Ikarus Aero 2 in kasneje Utva Aero 3 so bili bazični trenažerji letalske šole
Letalska šola je imela 4 letala Utva Aero 3 na višku svoje zmogljivosti
Padalci in Junkers Ju-52 1960
Ju-52 št.208, ki je v Skokah metal padalce, muzej v Beogradu
Modelarji 1960
Piloti C-47 Dakot 1961
Državno padalsko prvenstvo 1961
Padalci in C-47 Dakoti 1961
Pregled letala C-47 1961

Dokončno je bilo letališče v Skokah zgrajeno junija leta 1953 in je obsegalo 23 hektarjev površine v lasti Aerokluba.

Letalska šola je posedovala četvorko enotnih šolskih motornih letal istega tipa: Utva Aero 3, ki so nasledila utrujena letala Ikarus Aero 2 in Utva Trojka. Letala Aero 3 so dnevno šolala in letela, pogosto tudi formacijsko. V tem obdobju je Aeroklub izšolal okoli 1000 pilotov jadralnega in motornega letenja, največ je bilo dijakov strokovnih šol.

V letu 1967 se je Aeroklub “Žarko Majcen” preimenoval v “Letalski center Maribor” - LCM, kjer so uspešno delovale sekcije: motorna, jadralna, padalska in modelarska. Motorna letala v tem času so bila: Aero2, Aero 3, PO-2, Kurir, Yakovlev UT-2, Utva C-3 Trojka, LIBIS KB-6 Matajur, Bonanza 35. Občasno pa je še vojska posodila Junkers Ju-52 in kasneje C-47 Dakota za padalce. V tem času se je začelo intenzivneje odvijat padalstvo. Junija 1960 je v enem tednu na letališču Skoke skočilo 300 padalcev iz tromotornega letala Junkers Ju-52 med njimi je bilo tudi veliko medicinskih sester. V Mariboru je bilo med 24.07 in 30.07.1961 organizirano 9.državno padalsko prvenstvo. Vojska je za namene prvenstva posodila letali Douglas C-47 Dakota. V tem obdobju aerokluba so v floto aerokluba prvič prišla ameriška letala (Beechcraft in Champion), ki so bila veliko bolj izpopolnjena v primerjavi z evropskimi (Libis, Utva, Ikarus) in neprimerljiva z aeroklubskimi sovjetskimi letali (Jakovljev, Polikarpov, Antonov). Izstopalo je izredno sodobno aerodinamično ameriško letalo Bonanza 35 z V repom, ki je imelo uvlačljivo podvozje tipa tricikel in je lahko letelo 280 km/h 1200 km daleč, drugi aeroklubi v državi niso imeli takšnih letal. Za primerjavo malo šibkejši sovjetski polikarpov Po-2 je zmogel komaj 110 km/h 630 km daleč in jugoslovanski Aero 3 160 km/h 680 km daleč. Vzdrževanje ameriških letal je bilo dolgoročno dobro predvideno s strani proizvajalca za razliko od domačih letal, ki so jih običajno po preteku resursa zažgali za hangerjem. Leta 1967 je dvomotorni Antonov An-14 poletel na vzletišču Kladovo (zraven HE Đerdap) nazaj v Skoke s potniki in se zaletel v hrib Veliki Krš (1145m), v hangarju je še danes njegova rumena lestev.

V tem obdobju je aeroklub dobi prvi profesionalni ameriški simulator inštrumentalnega letenja tipa Army Navy Trainer model 18 na kratko AN-T 18, proizvajalca: Link Aviation Devices (danes CAE). Leta 1975 je imel LCM 8 motornih letal, simulator letenja ANT-18, 6 jadralnih letal, 22 padal, padalsko naselje z napravami, svoj hangar, svoj bife ter 4 sobe za člane kluba in nepričakovane goste. Aktivnih je bilo okoli 120 članov.

Letalo

Izvor

Opomba

Vloga

Utva C-3 Trojka Zastava Jugoslavije Jugoslavija šolanje
Ikarus Aero 2 Zastava Jugoslavije Jugoslavija šolanje
UTVA Aero 3 Zastava Jugoslavije Jugoslavija YU-CWG (40121), YU-CXX (40144) nesreča 10.9.1972 Trabe,
YU-CXY (40163), YU-CPK (40194) nesreča 17.5.1967 Kodrin, YU-CZK (40205)
šolanje
Ikarus Kurir Zastava Jugoslavije Jugoslavija YU-CYS, YU-DAM padalci
LIBIS KB-6 Matajur Zastava Jugoslavije Jugoslavija YU-CEW šlep in obleti
UTVA 60 Zastava Jugoslavije Jugoslavija YU-CBA padalci
Polikarpov Po-2 "Kukuruznik"  Rusija YU-CFB, YU-CMA šlep in padalci
Yakovlev UT-2  Rusija šolanje
Antonov An-14 "Pchelka"  Rusija YU-BCD, nesreča 10.11.1967 prevozi
American Champion Citabria Flag of the United States.svg ZDA YU-CAV šlep
AN-T-18 Simulator Flag of the United States.svg ZDA IFR
Beechcraft Bonanza Flag of the United States.svg ZDA YU-CER, 1971 odšla na overhole motorja in propelerja v Graz prevozi, rute in IFR

IV. Odprtje mednarodnega letališča Maribor 1976-1991[uredi | uredi kodo]

Po odprtju Aerodroma in uvedbi kontroliranega zračnega prostora, se je znatno dvignila kvaliteta radio komunikacije pilotov. Ker pa je višji nivo tehnike in letenja zahteval večja finančna sredstva, je LCM prišel do spoznanja, da bo bodočnost zajamčena samo z lastnim financiranjem in letalskimi uslugami. Te so bile: zagotavljanje naleta pilotom rezervne sestave komande vojnega letalstva Jugoslavije, kjer so leteli rezervni piloti vojnega letalstva, delovanje letalskega oddelka Pokrajinskega štaba Teritorialne obrambe, kjer so leteli članski motorni piloti LCM. Tudi padalci so bili aktivni v štabu Teritorialne obrambe kot specialna enota.

Letalska šola je v tem obdobju delovala z iztrošenimi letali Aero 3 in jih je kasneje dopolnila z veliko boljšimi Piper Tomahawki, zadnja leta je dobila tudi Utvo 75, kar je šolanje precej zakompliciralo in ga upočasnilo, kajti če se je kdo šolal na enem tipu letala in ni bilo plovno ni mogel leteti. Popolno šolanje je bilo mogoče le na letalih Tomahawk, ki so bili primerno opremljeni z radio navigacijo za šolanje.

Leta 1978 je prišla v uporabo nova konstrukcija padal krilnate oblike, ki so hitro izpodrinila uporabo klasičnih okroglih padal. Za metanje padalcev so se uporabljala letala Ikarus Kurir, Utva-60. V letu 1979 je bil LCM proglašen za najboljši klub v Jugoslaviji. Piloti LCM so skupaj v zraku bili več kot vsi piloti Črne gore, Makedonije in dela Bosne skupaj. Tega leta je prejel Oto Verbačič, najvišje priznanje Jugoslavije za športne uspehe v letalstvu: Zlati orel SFRJ. V tem času je bil tudi postavljen novi hangar. Leta 1980 sta bila kupljena dva nova letala Piper 38 Tomahawk za šolanje, to leto je bilo skupno dano v uporabo: 4 jadrilice in 3 letala. Leta 1983 je LCM pričel z novo dejavnostjo letalske obrambe proti toči - OPT. Namensko se je kupilo letalo Cessna C-206 Turbo Stationar s 310 konjskimi močmi, opremljeno s posebnimi agregati za posipavanje srebrovega jodita. Arzenal ameriških letal se je močno razširil, saj so bila domača in evropska letala manj dovršena in razen kar je bilo dodeljeno s strani vojske, se je vsa letala uvozilo iz ZDA. V tem obdobju je LCM imel motorna letala: PA-18, PA-38, Citabiria, U-60, U-66, U-75, Aero 3, Ikarus Kurir, DR400-180R, C-206, PA-32 Cherokee Six in IFR simulator.

Letalo

Izvor

Opomba

Vloga

Ikarus Kurir Zastava Jugoslavije Jugoslavija padalci
UTVA Aero 3 Zastava Jugoslavije Jugoslavija YU-CWG (40121), YU-CXY (40163), YU-CZK (40205) šolanje
UTVA 60 Zastava Jugoslavije Jugoslavija YU-CBA, nesreča 20.06.1982 padalci
UTVA 66 Zastava Jugoslavije Jugoslavija YU-CDP padalci
UTVA 75 Zastava Jugoslavije Jugoslavija YU-DGL šlep in šolanje
Robin DR400  Francija YU-CDB, nesreča 04.08.1987 Bovec šlep in rute
American Champion Citabria Flag of the United States.svg ZDA YU-CAV, nesreča 28.11.1977 & 1988 šlep
Piper PA-18 Super Cub Flag of the United States.svg ZDA YU-DCD šlep
Piper PA-32 Cherokee Six Flag of the United States.svg ZDA YU-BHM rute in IFR
Piper PA-38 Tomahawk Flag of the United States.svg ZDA YU-DDL,YU-DDK šolanje
AN-T-18 Simulator Flag of the United States.svg ZDA IFR
Cessna 206 Turbo Flag of the United States.svg ZDA YU-DIJ protitoči in IFR

V. Osamosvojitev Slovenije 1991-2013[uredi | uredi kodo]

Vojna za osamosvojitev Slovenije je zavrla letalsko dejavnost, k sreči pa med samo vojno Letalski center Maribor ni utrpel materialne škode. Nova slovenska zakonodaja, izguba financiranja s strani jugoslovanskega vojnega letalstva in oklevanje pri šolanju novih kandidatov po vojni, je povzročilo v začetnih letih po vojni znaten upad dejavnosti in praznino v generacijah. Razvoj LCM je tako bil pretežno odvisen od lastnih sredstev članov. Težave zaradi tranzicije, torej prehoda iz planskega v tržno gospodarstvo, so se v veliki meri problemi odražali v ekonomsko neprimerni sestavi članstva, ki ni bilo vajeno letno trošit vsaj nekaj tisoč DEM za plačevanje motornega naleta. Šolanje in letenje se je začelo plačevati po ceniku.

Letalska šola je imela izreden izpad kandidatov, saj se šolanje ni odvijalo redno, največje težave so bile z miselnim preskokom stare generacije na nove ekonomske razmere in selekcija po prejšnjih kriterijih ni obrodila sadov, ki bi omogočali normalno poslovanje. Staro socialistično članstvo se je oklepalo ekonomsko nedonosnih letal in ni dopustilo preliva finančno močnejšega članstva, ki bi delalo dobiček. Za šolanje se je uporabljalo letali Tomahawk, po nesreči enega v Slovenskih Konjicah se je drugi prodal in sta se nadomestila z dvema letaloma Cessna 152 dolgega dosega, kar se je potem skozi leta izkazalo, kot odlična flotna odločitev, saj je ekonomija z njimi bila dobičkonosnejša, lahko sta izvajali rutno letenje do 6h brez tankanja in podpirali največ komercialnih programov šolanja. Uredil se je tudi prepotreben simulator za IFR letenje: Jeppesen FS-200AC z letalom Cessna 206, ko se je simulator staral žal ni bilo posluha za vzdrževanje.

Virtualno letenje je po priljubljenosti globalno zasenčilo modelarstvo

Struktura članstva se je pričela spreminjati v prvi vrsti pri motornem letenju, ki je v največji meri odvisen od premoženjskega stanja posameznikov. Ekonomična učinkovitost letal je pričela pridobivat na pomenu. LCM se je z projektom OPT in letalskim servisom le s težavami prebijal skozi to obdobje in držal relativno neefektivno floto letečo po svojih najboljših močeh v kolikor ni bilo zahtevanih večjih vlaganj, plovnost flote je bila nizka, denar pridobljen na projektih se je žal trošil za subvencioniranje naleta članov. Flotna sestava ni omogočala več dnevnega rutnega letenja izven meja države, kajti vsa letala so bila namenska ali pa so bila edina leteča za članski nalet. Avionika je postala izjemno zastarela, večina letal je imelo originalne več kot 30 let stare slabo vzdrževane letalske inštrumente, poznavanja razvoja avionike v ZDA in sledenju smernicam novitet praktično ni bilo. Za kvalitetne ameriške tovarniške remonte po večini ni bilo sredstev in so se delali v Evropi z večjimi ali manjšimi težavami, ki so se odražale z nižjo kvaliteto, saj nekateri motorji po remontu niso več zmogli priti na servisno višino. Določena letala so se zaradi finančnih in tehničnih težav upokojila. V nesreči se je izgubilo letalo Tomahawk S5-DBT, drugi se je nato prodal in sta se nadomestila z dvema Cessnama 152 z dolgim dosegom. Kupilo se je letalo Cessna 172N z STOL kitom, ki je doživela kasneje dve menjave požarnih sten in se ni obnesla. V zadnjih letih se je poskušalo uvesti v uporabo evropsko letalo Diamond DA20 Eclipse, ki pa ni bilo uspešno zaradi višje cene letenja in premalo robustnosti ter težav pri zlaganju v hangar. Glede jadralne flote se je zgodila upokojitev treh kovinskih jadralnih letal Blanik L-13 oz. enega L-23, ker je leta 2011 prišlo do nesreče v Avstriji in neplovnosti letal in bi bilo potrebno narediti modifikacijo kril, kar je bilo ocenjeno kot predrago za zasnovo letala iz konca 1950ih in so se zatorej nadomestili z dvema mlajšima jadralnima letaloma Grob G-103 Twin II ACRO.

Letalo

Izvor

Opomba

Namen

UTVA Aero 3 Zastava Jugoslavije Jugoslavija YU-CPX/S5-MBB (40199) nesreča 09.09.2011 starodobnik
UTVA 66 Zastava Jugoslavije Jugoslavija S5-DCP, glušnik 2000, upokojena 2003, vrnjena SV 2020 padalci, obnovljena kot eksponat LJCE
UTVA 75 Zastava Jugoslavije Jugoslavija S5-DCI starodobnik
Diamond DA-20 Eclipse  Avstrija S5-DRG kupljen 2011, prodan 2015 šolanje
Piper PA-18 Super Cub Flag of the United States.svg ZDA S5-DBV šlep
Piper PA-32 Cherokee Six Flag of the United States.svg ZDA S5-DBW prodan 2012 padalci
Piper PA-38 Tomahawk Flag of the United States.svg ZDA S5-DBU prodan 2003, S5-DBT nesreča LJSK 1998 šolanje
Cessna 152 long range Flag of the United States.svg ZDA S5-DMG, S5-DMI šolanje
Cessna 172 Flag of the United States.svg ZDA S5-DEB obleti
Cessna 206 Turbo Flag of the United States.svg ZDA S5-DBS protitoči
Rockwell Commander 112 Flag of the United States.svg ZDA S5-DGA kupljen 1997 prodan 2006 rute in IFR
Jeppesen FlitePro Simulator Flag of the United States.svg ZDA Simulator Cessna 206 IFR

VI. Čas uveljavitve reform EU 2013-[uredi | uredi kodo]

Retrofitiranje avionike v C152

LCM se je aktivno prenovil v smislu zakonodaje in sledenju uredbam novo ustanovljene EASE (European Aviation Safety Agency) Evropske agencije za varnost v letalstvu. Piloti so menjali licence. EASA je doprinesla k kvaliteti delovanja, prvič v letalski zgodovini smo postali enakopravni velikim evropskim deželam, čeprav enakopravnost zahteva dodatna finančna sredstva za urejanje vseh potrebnih dokumentov, programov šolanja in plačila odgovornih oseb. Letenje znotraj Šengenskih meja EU je svobodno. Vsaka sekcija kluba je ekonomsko ločena od druge.

DME sistem za merjenje razdalje
ILS markerji

Letalska šola LCM je s svojimi strokovnimi kadri pridobil programe šolanja po predpisih EASA in vzpostavil svoj ATO - Odobreno organizacijo za usposabljanje in obdržal svoj arzenal šolanja neokrnjen. Nova ureditev komercialnih dejavnostih in letalske šole ATO temelji na skupini šest nominiranih oseb in vsaka oseba modularno upravlja svoje naloge v procesu zagotavljanja kvalitetnega usposabljanja pilotov kar znatno povečuje letalsko varnost, to je največja sprememba v vodenju, ki temelji na zahodni družbi in onemogoča avtokratsko vodenje, na katerem je temeljil sistem v zgodovini, ukinila se je funkcija upravnik letalske šole, ker ena oseba skladno z zakonodajo tako velike organizacije ne sme upravljat. Struktura vodenja je postala vedno bolj podobna profesionalni letalski družbi, kot pa amaterskem aeroklubu, ki so ga bili vajeni člani. V tem obdobju se je izšolalo veliko mladih inštruktorjev letenja in so naredili izjemen porast naleta. Cessne 152 so bazična šolska letala, ki so z retrofitiranimi novimi inštrumenti tudi sodobno opremljene z GNSS, PFD in HSI ter omogočajo šolanje: PPL, NVFR, FI(A) in A-UPRT skupaj ti dvosedi odletijo preko 1000 ur letno.

Flotna sestava se je tudi spreminjala in sicer se je leta 2015 prodalo letalo Diamond DA20 Eclipse, saj klubskim potrebam ni ustrezal in je zaradi težav z vzdrževanjem in dobavo delov povzročal zastoje v šolanju, zamenjalo se ga je z klubskim letalom Cessna 172M. Padalska sekcija je leta 2015 kupila letalo Cessna 182P in pričela z šolanjem padalcev, tandemskimi skoki in skoki članov, kar je lep uspeh po več letni krizi brez lastnega namenskega padalskega letala. Leta 2019 se je od Coleman AeroClub kupila tretja Cessna 152 z long range rezervoarji, da se okrepi šolsko floto, ki je ključ pri razvoju mladih strokovnih kadrov, ki so gonilo letenja. Odprodalo se je letalo Cessna 172N s STOL kitom. Leta 2020 je bila neleteča Utva 66 na pobudo članov vrnjena lastniku slovenski vojski, ki jo je rešila pred propadom in jo lepo obnovila ter jo razstavila na letališču Cerklje ob Krki. Leta 2020 se je v Angliji kupilo potovalno letalo Commander 114B, da se zadosti potrebam mlajših članov po udobnejšem hitrejšem letalu za namene trenažnega IFR letenja in rutnega letenja izven meja Slovenije. Glede jadralne flote je prišlo do množične upokojitve zastarelih ne certificiranih jadralnih letal: VUK-T, SZD-41A Jantar Standard, Standard Cirrus 75, kar je pripomoglo, da se je jadralna sekcija obdržala.

Digitalni HSI je v vseh šolskih letalih

Po tehnični plati so se pričela vlaganja v sodobnejšo avioniko z GNSS sistemi, PFD, HSI, ADS-B tehnologijo in spogledovanje z PBN Performance Base Navigation IFR opremo ter prilaganja mlajšemu članstvu, ki hočejo višjo kvaliteto letenja, stekleni kokpit, licence in ratinge. Poenotenje tipov letal in kvalitetne avionike za IFR letenje ter upokojitev vseh ostalih letal, ki ne ustrezajo EASA zakonodaji ali so finančno nedonosna. Avionika temelji na Garminu. Motorje Lycoming in Continental se pošilja na obnovo izključno v ZDA in ne evropskim podizvajalcem.

V LCM so v obdobju po uveljavitvi evropske zakonodaje začeli prihajati člani iz celotne Slovenije, nekaj jih je tudi iz slovenske prestolnice, poleg tega pa tudi učenci iz sosednjih držav, celo Švice in Nemčije ter Bližnjega vzhoda. V klub jih je privabila organiziranost, dobri pogoji letenja in kvaliteta šolanja ter dejstvo, da smo od uvedbe zakonodaje EASA zanimivi za vse, ki želijo leteti v zračnem prostoru EU. Motorno letenje, ki je v Letalskem centru Maribor tradicionalno najbolj v ospredju je v zadnjem času pridobilo na pomenu, saj se najbolj sklada potrebam sodobnega človeka 21 stoletja in ima največje praktične transportne prednosti ter kot edino omogoča mladim nadgradnjo v karierno letalsko pot. Za razcvet motornega letenja so zaslužni predvsem mladi inštruktorji letenja in odgovorne osebe ATO, ki so omogočile razvoj kot tudi skokovit porast odletenih ur. LCM se je utrdil kot vodilni slovenski aeroklub po številu članov, kot tudi po svoji strokovnosti. Letno se v LCM odleti okoli 3 500 ur in opravi 10 000 poletov. Aktivnih je okoli 200 članov in število se povečuje.

Letalo

Izvor

Opomba

Vloga

UTVA 75 Zastava Jugoslavije Jugoslavija S5-DCI starodobnik
Piper PA-18 Super Cub Flag of the United States.svg ZDA S5-DBV šlep
Cessna 152 long range Flag of the United States.svg ZDA S5-DMG, S5-DMI, S5-DLC (N93637, PH-AWA) kupljena 2019 šolanje in IFR
Cessna 172 Flag of the United States.svg ZDA S5-DLM (9A-DVT), S5-DEB prodana 2019 obleti
Cessna 182 Flag of the United States.svg ZDA OE-DGA kupljena 2015 padalci
Cessna 206 Turbo Flag of the United States.svg ZDA S5-DBS protitoči in IFR
Commander 114B Flag of the United States.svg ZDA S5-DRM (N6107Y, G-OECM) kupljen 2020 rute in IFR
Diamond DA-20 Eclipse  Avstrija S5-DRG prodan 2015 (se ni obnesel) šolanje


Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "Letalski center Maribor". Sierra5.net Slovenski letalski portal. 29.3.2008. Pridobljeno dne 10.1.2021.
  2. "Seznam odobrenih organizacij za usposabljanje". caa.si. 20.12.2020. Pridobljeno dne 10.1.2021.
  3. "Letalska šola". lcm.si. 26.1.2020. Pridobljeno dne 10.1.2021.
  4. "90 let društva". old.opensoaring.com. 9.9.2017. Pridobljeno dne 10.1.2021.
  5. "Žarko Majcen". Opensoaring.com. 3.4.2020. Pridobljeno dne 10.1.2021.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Kladnik, Darinka Zgodovina letalstva na Slovenskem: od začetkov do današnjih dni, ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana 2008 (COBISS)

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]