Pojdi na vsebino

Radiokompas

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Moderen Bendix King ADF KR87. Ima kompasno rožo, ki se premika ročno.
Radio-magnetni indikator. Za razliko od enostavnega prikazovalnika ima kompasno rožo, ki se premika avtomatsko.
Zemeljska NDB antena
Klasični ne-avtomatski radiokompas panel R-5 ARN7

Radiokompas, znan pod angleško kratico ADF (automatic direction finder) je letalsko radio-navigacijsko sredstvo na frekvencah 190-1750 kHz, ki pilotu omogoča navigiranje po pravilih instrumentalnega letenja na ruti kot tudi finalni prilet za pristanek.

Zemeljsko anteno imenujemo NDB (non-directional beacon) ali lokator, če gre za NDB manjše moči, ki je namenjen proceduram na letališču. V uporabo je prišel okoli leta 1930 in je še danes eno izmed osnovnih radio-navigacijskih sredstev. Njegovo uporabo so v mnogo primerih izpodrinila druga, natančnejša navigacijska sredstva (VOR, TACAN, GNSS), zaradi enostavnosti je še vedno pogost v odročnih predelih in kot lokator pri instrumentalnih prihodih.

Njegova prednost je, da zaradi frekvenčne območja pilot ne potrebuje antene v vidnem polju in so sektorske višine sprejema lahko nižje. Magnetne smeri od NDB antene imenujemo QDR, k anteni pa QDM.

Ime radiokompas je zastarelo, kajti radiokompas v angleščini pomeni directional finder, ki je predhodnik avtomatskega DF. ADF deluje na istem frekvenčnem območju kot komercialne AM radijske postaje, zato lahko z njim tudi slišimo sledeče komercialne radije (v Sloveniji: 549 kHz, 648 kHz, 1170 kHz).

Lokatorji v Sloveniji
Kratica Frekvenca Letališče
MI 355 kHz Maribor
MR 334 kHz Maribor
MG 296 kHz Ljubljana
PZ 388 kHz Portorož
RK 359 kHz Cerklje
CL 463 kHz Cerklje
AM radijske postaje v Sloveniji
Frekvenca Ime postaje Lokacija
549 kHz Radio Koper Beli Križ
648 kHz Radio Murski Val Nemčavci
1170 kHz Radio Capodistria Beli Križ

V Sloveniji imajo lokator procedure letališči Maribor (MR 334 kHz, MI 355 kHz) in Portorož (PZ 388 kHz), kjer se uporabljata za pristanek in čakalni krog (holding), uporabljajo pa se še na letališču Cerklje (RK 359 kHz, CL 463 kHz) in Ljubljana (MG 296 kHz).

Princip delovanja

[uredi | uredi kodo]
Princip delovanja zančne antene
Stara ADF sprejemna enota z dvema zančnima antenama.

Osnova radiokompasa je antena v obliki zanke. Posebnost te antene je, da je jakost sprejetega signala odvisna od njenega položaja glede na smer signala. Če je površina zanke postavljena pravokotno na smer radijskega valovanja, se v njej ne inducira napetost. V primeru, da je površina zanke vzporedna s smerjo radijskega valovanja, se v njej inducira maksimalna napetost. V večini primerov se uporablja način iskanja položaja, kjer je inducirana napetost v anteni enaka nič.

Prve ADF sprejemne enote so vsebovale zančno anteno, ki jo je premikal servomotor, modernejše izvedbe pa vsebujejo dve fiksni zančni anteni, ki sta prostorsko razmaknjeni za kot 90° in delujeta na principu meritve jakosti in faze signala v obeh antenah.

Ker pa ima zančna antena dva položaja ničelne napetosti, ki sta medsebojno premaknjena za 180°, je zančni anteni dodana še vsesmerna antena, s pomočjo katere se določi prava od dveh možnih smeri.

Vrste signalov NDB

[uredi | uredi kodo]

Namenski NDB oddajniki oddajajo signale s sledečo modulacijo:

  • N0N A1A:

Signal je kombinacija nemoduliranega sinusnega signala s konstantno amplitudo (N0N), in periodično ponavljajočega prekinjenega sinusnega signala (A1A), ki je moduliran z Morsejevo kodo, ki služi identifikaciji NDB oddajnika. ADF sprejemnik vsebuje oscilator BFO, katerega signal se meša s sprejetim signalom in ga s tem prestavi v področje slišnih frekvenc.

  • N0N A2A:

Signal je kombinacija nemoduliranega sinusnega signala (N0N), ki je za identifikacijo NDB oddajnika periodično amplitudno moduliran (A2A) s signalom v Morsejevi kodi. Modulacijski signal ima frekvenco v slišnem področju, s čimer je možna identifikacija brez uporabe BFO oscilatorja.

Metoda KLM

[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Metoda KLM

B-17 DF antena na nosu

Najbolj poznan metoda, ki so se jo učili slovenski pilot za prestrezanje QDR in QDM je KLM metoda, ki se imenuje po KLM inštruktorjih, ki so leta 1961 šolali pilote Adrie Aviopromet v Zagrebu na letalih DC-6.

KLM Metoda
QDM (NDB) ali

Inbount Radial (VOR)

QDR (NDB) ali

Radial (VOR)

Razlika Kot intercepcije Razlika Kot intercepcije
≤ Δ 10° 30° ≤ Δ 20° 30°
≤ Δ 30° 60° ≤ Δ 90° 60°
≤ Δ 60° 90° > Δ 90° ista smer
> Δ 60° obratna smer / /

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]