Slovenska tranzicija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Slovenija je od osamosvojitve postala eno najuspešnejših srednjeevropskih tržnih gospodarstev. Z uspešnim prehodom iz planskega v tržno gospodarstvo, in z uspešnim razvojem malega in odprtega trga se je tako priključila ostali Evropi.


Slovenija v Jugoslaviji:

Čeprav je Slovenija predstavljala samo eno trinajstino prebivalstva bivše Jugoslavije, je njeno gospodarstvo predstavljalo kar eno tretjino izvoza in eno petino bruto domačega proizvoda (BDP) celotne države. V okviru SFRJ je slovensko ekonomijo narekoval vnaprej pripravljen državni načrt, ki je določal kaj, kako, koliko in za koga bo država proizvajala. To je seveda pomenilo, da v socialističnih državah ni bilo trga, ki bi uravnaval ponudbo in povpraševanje. Majhna in srednje velika podjetja tako skoraj niso obstajala. Državno gospodarstvo je tako temeljilo na nekaj velikih podjetjih v državni lasti. Ker je ves ustvarjen presežek pripadal državi, podjetja niso spodbujala povečanja donosnosti in zmanjševanja stroškov. Zato je bil vseskozi prisoten fenomen konstantnega pomanjkanja in čakalnih vrst pred trgovinami. Izkoriščanje socialističnega sistema in negospodarno obnašanje s strani podjetij je socialistično gospodarstvo pripeljalo do točke, ko ni bilo več zmožno ustvarjati gospodarske rasti. Tako je konec 80ih let prejšnjega stoletja prišlo do razpada gospodarskega in socialističnega sistema nekdanje Jugoslavije. To je morda najbolj občutila prav Slovenija z: upadom gospodarske aktivnosti, izgubo trga, brezposelnostjo, socialnim razslojevanjem, zapleti pri denacionalizaciji in privatizaciji…


Slovenija na prehodu iz planskega v tržno gospodarstvo:

Gospodarska kriza v Jugoslaviji in kasnejši propad sta predstavljala veliko oviro za Slovenijo. Nujno potrebna je bila uvedba novega denarnega sistema, reorganizacija bančnih in finančnih institucij, kontrola inflacije, zniževanje brezposelnosti ter preusmeritev tržnega prometa stran od propadajočega jugoslovanskega trga. Takoj po osamosvojitvi je bila za Slovenijo največja ovira izguba vseh trgov Jugoslavije, ter komunističnih držav srednje in vzhodne Evrope. Tako se je slovenski izvoz zmanjšal za 45,2% od tega 71,1% v Jugoslaviji. Največji upad je zaznala v letu 1993, ko je izvoz dosegel najnižjo točko. Ker njen notranji trg obsega samo dva milijona potrošnikov in zaradi močne odvisnosti od izvoza je morala Slovenija hitro najti nova tržišča. Temu dodamo še dejstvo o zelo majhnih državnih rezervah – za samo 14 delovnih dni. Kljub neugodnim okoliščinam pa je Slovenija uspešno prestala tranzicijsko krizo in od takrat naprej beleži neprekinjeno gospodarsko rast (2% nad evropskim povprečjem). ((izjemoma letos; gosp. kriza)) Zato pa gre zahvala dejstvu, da ni upoštevala nasvetov Zahodne Evrope in uporabila t. i. »šok terapije« za tranzicijo in spodbudo tujih investicij. Vzela je počasnejšo pot prilagajanja socialističnih samoupravnih zavodov, kar je močno zmanjšalo družbene probleme, upad življenjskega standarda delavcev in preprečila polarizacijo prihodkov. Slovenija se je tako izognila zanašanju na tuje investitorje pri privatizaciji in dokapitalizaciji njenih podjetij. Ob tem pa je tudi zavračala zunanje zadolževanje, saj bi to le še dodatno destabiliziralo menjalni tečaj in povečalo inflacijo.


Slovensko gospodarstvo danes:

Danes Slovenija uživa v stabilnem in rastočem gospodarstvu z najvišjim BDP od vseh tranzitnih držav (18.693 € na prebivalca za leto 2015)[1]. Uspeh ji zagotavljata dobro izobražena in produktivna delovna sila. Njen dohodek na prebivalca se hitro približuje evropskemu povprečju (90%) in je na dobri poti, da se priključi k ostalim modernim industrijskim gospodarstvom. Priključitev k Evropski Uniji pa je njeno gospodarsko rast samo še pospešilo. Danes so glavni trgovski partnerji Slovenije Avstrija, Italija, Nemčija in Francija. Slovensko gospodarstvo je močno odvisno od zunanje trgovine, kar dokazuje dejstvo, da izvoz in uvoz predstavljata kar 120% njenega BDP. To pa je tudi njena največja slabost, saj je zaradi odprtost in izpostavljenost zelo občutljiva na najmanjše gospodarske spremembe na tujih trgih. Usklajevanje stroškov dela s produktivnostjo je glavni dejavnik za gospodarsko rast v Sloveniji na kar so se podjetja odzvala s specializacijo v srednje in visoko tehnoloških proizvodih. Industrija in gradbeništvo predstavljata eno tretjino BPD-ja. Kot v vseh postindustrijskih družbah pa tudi v Sloveniji prevladujejo storitvene dejavnosti z naraščajočim deležem (60,5% za leto 2001) v finančnih storitvah. Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo predstavljajo primerno nizek delež BDP (2%; 6% preb. 2001). Gospodarsko upravljanje v državi je relativno dobro kakor tudi javni dolg, ki je še vedno pod evropskim povprečjem. Nadaljnji uspeh Slovenije je tako močno odvisen od nekaterih ključnih reform preoblikovanja industrije in povečanja konkurenčnosti podjetij.