Tezno

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Tezno je mestna četrt in jugovzhodni predel Maribora. Po število prebivalcev je Tezno druga največja mestna četrt v Mariboru, hkrati pa velja za industrijski bazen in za gospodarsko najpomembnejši del mesta. Poleg omenjenega, pa je na Teznu prisotna obsežna stanovanjska gradnja, kot posledica zelo razvite industrije.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Tovarna Metalna na Teznu leta 1957

Jezikovni temelj za ime Tezno izvira iz besede "teza". Teze so se pred nekaj stoletji imenovali gozdovi oz. gaji med pašniki in njivami. Tezno je prvič omenjeno v kupoprodajni pogodbi z dne 5. marca 1473, na podlagi katere je Ivan Falbmhap prodal njivo mariborskemu meščanu Lenartu Prugklu. Listino je pečatil mariborski mestni sodnik Lenart Igelshofer.[1]

Gospodarski razvoj Tezna je močno pospešila izgradnja južne železnice ko so v njeni bližini začeli nastajati številni industrijski obrati. Med drugo svetovno vojno je bilo Tezno za okupatorja izjemnega pomena, saj je tukaj zgradil tovarno letalskih delov in letališče. Omenjena tovarna je po vojni prerasla v Tovarno avtomobilov in motorjev.

V času po drugo svetovni vojni je Tezno doživelo izredno hiter napredek. Zaradi industrijske širitve so je naglo širila tudi stanovanjska pozidava. Na Teznu so bili zgrajeni številni stanovanjski bloki, ki so jih za svoje zaposlene gradile mariborske tovarne (predvsem v Zgornjem Teznu) in individualne hiše (Spodnje Tezno in Tezenska Dobrava). Tezno se je tako razširilo do Tabora na severu in Miklavža jugu, tako da z omenjenima tvori zaokroženo aglomeracijo z zabrisanimi mejami. 

Geografija[uredi | uredi kodo]

Tezno predstavlja izrazito urbano območje, kjer prevladujeta industrija in stanovanjska poselitev. Kljub temu je na Teznu kar nekaj zelenih območij kot Tezenska Dobrava in Stražunski gozd. Prav omenjeni, ki leži v četrti Pobrežje predstavlja vzhodno mejo Tezna, na jugu in severu Tezno meji na Miklavž in mestni predel Tabor, medtem ko zahodna meja poteka po Južni železnici. Površina mestne četrti znaša nekaj več kot 600 hektarjev. 

Prebivalstvo[uredi | uredi kodo]

Z izgradnjo številnih stanovanjskih objektov, je prebivalstvo na Teznu močno naraslo. V zadnjih letih še vedno beležimo rast, ki pa ni več tako hitra.[2]

Stanovanjsko naselje ob Prvomajski ulici.
Leto Število prebivalcev
2000 11203
2005 11420
2010 11437
2014 11732

Upravno-politični položaj[uredi | uredi kodo]

Po drugi svetovni vojni je Tezno sprva prešlo v okraj Maribor-desni breg, kamor so bili združene vsi predeli na desni strani reke Drave. Februarja 1949 je skupščina LR Slovenije sprejela nov Zakon o spremembah upravne razdelitve. Med spremembami je tudi dolo­čilo, da se okraj Maribor mesto razdeli na 3 rajone. Tezno je bilo skupaj z Bohovo, Dogošami, Pobrežjem, Razvanjem, ZrkovciKamnico, Rošpohom in Brestrnico uvrščeno v 3. rajon.[3]

Leta 1955 je Tezno skladno z Zakonom o območjih okrajev in občin v Ljudski republiki Sloveniji, ki ga je sprejela  Ljudska skupščina Republike Slovenije prvič postalo samostojna občina z nazivom Občina Maribor-Tezno.[4]  Poleg Tezenske so bile na območju Maribora ustanovljene še občine Maribor-CenterMaribor-Tabor in Maribor-Košaki. Leta 1964 je začel veljati Zakon o območjih okrajev in občin v Socialistični republiki Sloveniji, s katerim je bil Občina Maribor-Tezno uvrščena v mariborski okraj. V zakonu je bilo opredeljeno da zajema del mesta Maribor in druge katastrske občine in naselja. V tej obliki je bila občina ukinjena leta 1967, ko so se dotedanje občine združile v enotno občino Maribor.[5]

Teritorialne dimenzije velike občine Maribor so v letu 1978 sprožile ponovno razpravo o njeni reorganizaciji. Leta 1979 je v Mariboru potekala širša razprava o strategiji preoblikovanja, nakar je bil v marcu 1980 razpisan referendum, kjer so občani podprli predloge družbeno-političnih organizacij, tako da se območje dotedanje velike občine Maribora preoblikovalo v šest mestnih občin. Ena izmed njih je bila tudi Maribor-Tezno. Občina je prenehala z delovanjem 15. 4. 1990, ko so se občine skladno z Zakonom o združitvi mariborskih občin  ponovno združile v enotno občino Maribor.[6] Sedež občine se je nahajal na Ptujski cesti 117.

Leta 1996 je nastala današnja Mestna četrt Tezno, kamor so na podlagi Odloka o razdelitvi Mestne občine Maribor na mestne četrti in krajevne skupnosti in Odloka o mestnih četrteh in krajevnih skupnostih,[7] združile tri bivše tezenske krajevne skupnosti Slave Klavore, Martina Konšaka in Silvire Tomasini. Meje današnje MČ Tezno se v celoti ujemajo tudi z zgodovinskim pojmovanjem naselja Tezno. Sedež mestne četrti se nahaja na Panonski ulici 12.

Notranja členitev[uredi | uredi kodo]

Glavna prometnica Ptujska cesta ločuje Tezno na dva dela. Gledano v smeri centra mesta je na vzhodu stanovanjsko območje, ki velja za delavsko in spalno naselje na zahodu pa poslovno-industrijsko območje.

Marlesvo naselje ob Panonski ulici na Teznu

Na Teznem najdemo tudi veliko sosesk kot npr. Zgornje in Spodnje Tezno, Tezenska Dobrava, Ledina, Marlesovo naselje, S-36 idr. 

Infrastruktura[uredi | uredi kodo]

Ptujska cesta, glavna prometnica skozi Tezno.

Tezno je zaokrožena mestna celota v kateri se nahaja vsa potrebna infrastruktura. Tukaj se nahajajo številni trgovski centri in ostale storitvene dejavnosti, v nedeljo dopoldan je Tezno stičišče prodaje, nakupovanja in druženja na znamenitem »bolšjem sejmu«. V letih 1913 do 1951 je tukaj delovalo Letališče Tezno, katerega lastnik je bil Letalski center Maribor, vendar je aeroklub prenehal leteti zaradi varnosti in se zaradi boljših pogojev za razvoj leta 1953 preselil v Skoke, kjer delujejo še danes, leta 1976 so zraven športnega letališča Skoke na zahodni strani prigradili še mednarodno letališče Maribor.

Tezno ima tudi pošto, policijsko postajo, zdravstveno postajo, lekarno, knjižnico idr. V četrti delujeta dve OŠ in sicer Martin Konšak in Slava Klavora, ter štiri enote vrtca Tezno. Tukaj deluje tudi srednješolski center in višja šola, katera razvijata predvsem tehniške vede.

Na Teznu je več zunanjih igrišč za urbane športe, kot tudi nogometni stadion Kovinar, večnamenska športna dovrana pri Tehniškem šolskem centru in objekti za gimnastiko in notranje športe pri DTV Partizan.

Na področju prometna infrastrukture sta glavni hitra cesta H2, katera poteka po skrajnem severnem robu naselja in Ptujska cesta, kot glavna tranzitna cesta. Povezava s centrom mesta je urejena z mestnimi avtobusnim prometom. Na območju četrti se nahaja Železniška postaja Maribor Tezno, ki je v osnovi tovorna in ranžirna postaja, v njeno sestavo pa sodi tudi postajališče za potniški promet. 

Društvene dejavnosti[uredi | uredi kodo]

Najštevilčnejše društvo je Društvo upokojencev Maribor-Tezno, katero izvaja številne dejavnosti – izletniška, telovadna, ročnodelska, športne in druge. Ostala društva so še Fotografsko društvo Tezno, ZZB NOB Tezno, Balinarsko društvo, AMD TAM Tezno, DTV Partizan Tezno, ŠD Kovinar idr.

Na Teznu delujejo tudi tri krajevni odbori Rdečega križa, skladno z nekdanjo razdelitvijo Tezna na tri krajevne skupnosti in sicer: KO RK Silvira Toamsini, KO RK Slava Kalvora in KO RK Martin Konšak. 

Gospodarstvo[uredi | uredi kodo]

Na Teznu se je že med drugo svetovno vojno začel intenziven industrijski razvoj. Nemško tovarno letalskih delov je takoj po osvoboditvi nasledila Tovarna avtomobilov in motorjev Maribor, leta 1996 pa je tam nastala odprta poslovno-industrijska cona. Na kratko ji rečemo Cona Tezno. Ta je eno od najhitreje razvijajočih se gospodarskih jeder, ne samo v Mariboru, marveč tudi v regionalnem in državnem merilu.

Še pred petimi leti je bilo v podjetjih Cone Tezno zaposlenih okrog 1300 ljudi, danes jih je že blizu 3500 v več kot 150 pravnih subjektih. Vendar je na voljo še 108  hektarjev še nezasedenih zemljišč.

V Coni Tezno danes najdemo širok spekter kovinsko predelovalne industrije, kot so kovinska galanterija, orodjarstvo in proizvodnja specialnih strojev. Tu nastajajo deli in sklopi za nekatere največje svetovne avtomobilske proizvajalce. Ponos cone so tudi razvoj in proizvodnja  imenitnih letaliških in turističnih avtobusov, zapleteni proizvodni sistemi, orodja in še in še. 

V zadnjih letih naglo naraščajo storitvene in logistične dejavnosti, tudi zelo zahtevne. Tako Cona Tezno gosti centralni računalniški in organizacijski center druge največje banke in zavarovalnice v državi, centralni logistični center Pošte Slovenije, podjetja  za računalniško programiranje in razvoj, visokotehnološke dejavnosti za varčno uporabo energije in še bi lahko naštevali. 

PPC Tezno (in Znanstveni park v ustanavljanju) v bližnji prihodnosti obetata še več novih delovnih  mest.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri in literatura[uredi | uredi kodo]

  1. "Mestna občina Maribor - Mestna četrt Tezno". Pridobljeno dne 9.7.2015. 
  2. "Mestna občina Maribor - Mestna četrt Tezno". Pridobljeno dne 9.7.2015. 
  3. Bračič, Mirko (1983). Razvoj upravne ureditve v Mariboru. Časopis za slovensko zgodovino. Št. 31. 
  4. Grafenauer, Božo (2000). Lokalna samouprava: Teritorialno-organizacijske strukture. Maribor: Pravna fakulteta. 
  5. "stat.si - Pojasnila o teritorialnih spremembah občin". Pridobljeno dne 9.7.2015. 
  6. "Siranet - Skupščina občine Maribor". Pridobljeno dne 9.7.2015. 
  7. "Odlok o mestnih četrteh in krajevnih skupnostih v Mestni občini Maribor". Pridobljeno dne 9.7.2015.