Mestni promet Maribor

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Javno podjetje za mestni potniški promet MARPROM d.o.o.
LOGO - Marprom.PNG
SedežMlinska ulica 1, 2000 Maribor, Slovenija
Produktimestni prevoz potnikov
Spletna stranwww.marprom.si

Mestni promet Maribor izvaja Javno podjetje MARPROM na 19 avtobusnih linijah na območju Mestne občine Maribor in delno v Občini Duplek.

Mestni potniški promet je javna služba, ki se izvaja po vnaprej objavljenih trasah in voznih redih.

Slika:898790llčl1.jpg
Javni avtobusni potniški promet v Mariboru v letu 2016
Avtobus št. 4 na nekdanjem postajališču v Svetozarevski ulici leta 1988
Avtobus na nekdanji liniji št. 2/1 (danes linija 21) na Glavnem mostu kot barikada v vojni za Slovenijo
Iz zgodovine - Mariborski javni potniški promet ob svoji ustanovitvi leta 1927 (1927)
Ena zmed prvih informativnih tabel z voznimi redi, uvedenih v drugi polovici 70-tih let. Slika prikazuje vozni red za nekdanjo linijo št. 5, ki je vozila na relaciji Hidromontaža Gosposvetska - Košaki
Iz zgodovine - Mestni avtobusi na Kolodvoru v Mariboru leta 1996 (1996)
Avtobus na liniji št. 6 na nekdanjem postajališču pri Večeru leta 1983
Iz zgodovine - Nekdanja glavna avtobusna postaja v Mariboru leta 1961 (1961)
Avtobusna postaja v Mlinski ulici je hkrati tudi začetna postaja večine mariborskih mestnih linij
Večina prog mestnega potniškega prometa je speljanih preko Starega mostu, ki je leta 2013 slavil 100. obletnico
Prvi mariborski avtobus na CNG

Zgodovina javnega mestnega potniškega prometa v Mariboru[uredi | uredi kodo]

Začetki segajo v leto 1926, ko je mariborski občinski Mestni svet ustanovil podjetje Avtobusni promet Maribor (kasneje preimenovano v Certus Avtobusni promet Maribor). V začetku je imelo podjetje 3 avtobuse. Prvi avtobus je prvič peljal potnike 26. decembra 1926 na liniji Maribor - Celje. Že naslednji dan, 27. decembra 1926, pa je avtobus peljal potnike tudi iz Maribora v Dravograd. Že leta 1927 je bilo nabavljenih naslednji 9 novih avtobusov in podjetje je uvedlo javni mestni potniški promet v Mariboru. V izredno težkih pogojih dela, ko je mehanik bil tudi hkrati voznik, je podjetje kljubovalo času. Posebej težke čase je podjetje preživljalo v času energetske krize v obdobju od 1935 do 1937 ter v času druge svetovne vojne. V tistih težkih časih leta 1939 je podjetje zgradilo za tiste čase izredno moderno delavnico v Mariboru, ki je še do pred kratkim služila svojemu namenu.

Po vojni sledi novo obdobje vzpona mariborskega javnega prometa. Kako neverjetno hiter razvoj je imelo podjetje v obdobju po vojni, kažejo naslednji podatki:

  • leta 1961 je bilo v avtoparku 100 avtobusov,
  • leta 1976 je bilo v avtoparku 300 avtobusov ter
  • leta 1986 je bilo v avtoparku v vsej zgodovini podjetja največ avtobusov - kar 475 in 1412 zaposlenih delavcev.

Leta 1986 je sicer leto, ko se je v mariborskem javnem potniškem prometu prepeljalo največ potnikov, prav tako je bilo tega leta v mestnem voznem parku največ avtobusov. Vojna za Slovenijo in obdobje hude gospodarske krize v Mariboru je bistveno posegla v proces nadaljnjega razvoja. Število potnikov je upadlo, porasla je zasebna konkurenca, število velikih gosporskih subjektov se je v obdobju po osamosvojitvi v mestu zelo zmanjšalo, zato lahko za obdobje po osamosvojitvi rečemo, da je šlo za obdobje preživetja in obstoja avtobusne dejavnosti v Mariboru. Leta 1996 je bilo podjetje Certus po uspešno izpeljanem lastninskem preobikovanju v delniško družbo vpisano v sodni register. Leta 2006 se podjetje Certus skladno s smernicaim podjetja Veolia Transport, ki je Certus prevzelo, preimenuje v podjetje Veolia Transport Štajerska d. d. Po poteku koncesije podjetju Veolia Transport Štajerska (kasneje preimenovano v podjetje Arriva) za opravljanje javnega avtobusnega prometa v Mariboru 1. avgusta 2011, mestni avtobusni promet preide pod okrilje Mestne občine Maribor oziroma novoustanovljenega Javnega podjetja Marprom. Mestni zgibni avtobusi (harmonike) so v Mariboru vozili med letoma 1979 in 2008 (praviloma na linijah 1, 2, 4, 6 in 12, konec 70-tih let in v 80-tih letih pa tudi na linijah 2/1 (današnja 21), 3 ter 10) , že vseskozi pa velja, da sta najbolj obremenjeni mestni liniji št. 1 in 6. V obdobju od leta 1986 do leta 2013 je število potnikov padlo iz dobrih 25 000 000 na vsega 3 000 000 potnikov na letni ravni. Med glavne razloge za tako drastičen pad števila potnikov v javnem potniškem prometu štejemo predvsem stečaje večine večjih mariborskih podjetij, povečanje števila osebnih vozil, razvito mariborsko cestno infrastrukturo - na relaciji sever jug ima Maribor, ki šteje približno 100 000 prebivalcev, trenutno kar štiri štiripasovnice ter prav tako štiri štiripasovne mostove, od tega enega dvoetažnega, prav tako mesto kot edino v Sloveniji premore štiripasovno mestno hitro cesto. Mesto je prav tako v zadnjih 20 letih pridobilo številne parkirne hiše, največja ima kar 2 600 brezplačnih parkirnih mest tik ob Titovem mostu. Najboljše in najfrekventnejše povezave imajo razen občanov, ki živijo v centru mesta, občani soseske Tabor, kjer avtobusne linije tečejo vzporedno po vseh cestah.

Mestni promet v Mariboru danes[uredi | uredi kodo]

Število potnikov na mestnih avtobusih v Mariboru ponovno počasi raste. V letu 2014 se je tako z mestnimi avtobusi prepeljalo 3.959.728 potnikov, kar je 1,1% več kot v letu 2013 in 2,3% več kot v letu 2012. Med najbolj obremenjenimi so linije 1 Tezno, 6 Vzpenjača, 18 Pekre, 2 Betnavska in 3 Pokopališče Dobrava (krožna linija).[1]

Decembra 2015 je imel Marprom v voznem parku 53 avtobusov, povprečna starost le teh pa je bila 11 let[1], zato podjetje tudi aktivno posodablja svoj vozni park z najemom novih avtobusov, ki ponujajo večje udobje potnikov in v zrak izpuščajo manj emisij. Tako so januarja 2016 pri podjetju v uporabo prevzeli 6 novih dizelskih avtobusov s standardom EURO VI.[2]

Za večjo privlačnost javnega prevoza v Mariboru je na avtobusih in na nekaterih avtobusnih postajališčih na voljo brezplačen dostop do Wi-Fi omrežja, mnogo avtobusnih postajališč pa je opremljenih z digitalnimi zasloni, ki napovedujejo prihode avtobusov.

Načrti za prihodnost[uredi | uredi kodo]

V dolgoročnem planu kako izboljšati JPP v Mariboru je najprej posodobitev voznega parka in vzpostavitev zanesljivega javnega potniškega prometa, eden izmed ciljev je tudi reorganizacija linij, ki so že več desetletij nespremenjene, kljub temu, da so se potovalni cilji v preteklosti spremenili in tako mestne linije ne sledijo več trendu potovanj ljudi v Mariboru, kar je tudi eden izmed razlogov zakaj se ljudje raje odločajo za uporabo osebnega vozila.[1]

Vozovnice in ostale informacije[uredi | uredi kodo]

Vozovnico za vožnjo z mestnim avtobusom je možno kupiti pri vozniku na avtobusu ali v predprodaji na pooblaščenih prodajnih mestih in na Glavni avtobusni postaji na Mlinski ulici 1. Vozovnice kupljene v predprodaji se naložijo na brezkontaktno kartico, katero uporabnik validira na terminalu ob vstopu na avtobus, iz nje pa se odšteje vozovnica, ki velja 60 minut za neomejeno prestopanje na vse linije mestnega prometa (prestopanje z vozovnico kupljeno pri vozniku ni mogoče).

Kupiti je mogoče tudi dnevne ter mesečne vozovnice, ki omogočajo neomejeno potovanje z mestnimi avtobusi.

Cenik voženj z mestnimi avtobusi v Mariboru[3]
tip vozovnice cena otroci 6 - 14let invalidi
1 vožnja (pri vozniku) 1,00 z posebno izkaznico gratis
1 vožnja (v predprodaji) 0,80 -
10 voženj 7,02€ 3,48€ 3,48€
20 voženj 13,73€ 6,84€ 6,48€
dnevna vozovnica 3,00 -
letna prenosna 257€
mesečna osnovna 26,49€
mesečna šolska 15,61€
mesečna starejši občani 16,29

Postaja na stisnjen zemeljski plin[uredi | uredi kodo]

V Mariboru so 10. junija 2014 odprli prvo postajo na stisnjen zemeljski plin. Odprtje prve postaje na stisnjen zemeljski plin, ki se ga zaradi večinske sestave poimenuje tudi kar metan (CNG – compressed natural gas oz. stisnjen zemeljski plin), prinaša izboljšave na področju kakovosti zraka ne le na območju mesta Maribor, pač pa tudi na državni ravni. Projekt je namreč pomemben tudi z vidika trajnostne mobilnosti, ki bo pripomogla k izboljšanju zraka v Mariboru. Na podlagi Odloka za modernizacijo mestnega linijskega prometa v Mestni občini Maribor tako mesto uresničuje projekt uvedbe zemeljskega plina v javni potniški promet. Polnilna postaja je v prvi vrsti namenjena polnitvi mestnih avtobusov in voznega parka javnih podjetij. Obenem pa bo polnilna postaja namenjena tudi ostalim pravnim in fizičnim osebam.

Seznam linij mestnega prometa[uredi | uredi kodo]

št. relacija mestni predel čas obratovanja slika linije
1 AP Mlinska – Tezno Center - Stari most - Tabor - Tezno vse dni v letu Bus5.jpg
2 AP Mlinska – Kardeljeva - (Razvanje) Center - Stari most - Tabor - Betnava - Razvanje vse dni v letu Bus36.jpg
3 AP Mlinska – Pobrežje - Tezno - Tabor - Koroška vrata - AP Mlinska (krožna vožnja) Center - Stari most - Pobrežje - Pokopališče Dobrava - Tezno - Tabor - Borova vas - Koroški most - Koroška vrata - Center (krožna vožnja) vse dni v letu Bus16.jpg
4 AP Mlinska – Studenci - (Limbuš) Center - Stari most - Tabor - Studenci - Limbuš vse dni v letu Avtobus na liniji 4 v Mariboru v letu 2016.jpg
6 AP Mlinska – Vzpenjača Center - Stari most - Tabor - Nova vas - Radvanje - Pohorska vzpenjača vse dni v letu Avtobus na liniji 6 v Mariboru v letu 2016.jpg
7 AP Mlinska – Kamnica - (Rošpoh) Center - Ljudski vrt - Kamnica - Rošpoh vse dni v letu IMG 3413.jpg
8 AP Mlinska - Terme Fontana (Vozi MINI BUS) AP Mlinska - Gosposvetska - Koroška vrata - Terme Fontana delavniki in sobote Avtobus na liniji 8 v Mariboru v letu 2016.jpg
9 AP Mlinska – Zrkovci - (Dogoše) Center - Stari most - Pobrežje - Zrkovci - Dogoše delavniki in sobote 110px
10 Metava - Malečnik - Pobrežje - AP Mlinska - Melje - Malečnik - Metava Metava - Malečnik - Malečniški most - Pobrežje - Stari most - AP Mlinska - Melje - Malečnik - Metava ob delavnikih Bus24.jpg
12 AP Mlinska – Koroška vrata - Tabor - Tezno - Pobrežje - AP Mlinska (krožna vožnja) Center - Koroška vrata - Koroški most - Borova vas - Tabor - Tezno - Pokopališče Dobrava - Pobrežje - Stari most - Center (krožna vožnja) vse dni v letu 12tezno.JPG
13 AP Mlinska – Črnogorska - (Zagrebška cesta) - (Cona TAM) Center - Stari most - Pobrežje - Zagrebška cesta - Cona TAM delavniki in sobote 110px
15 Bresternica – Center - Košaški dol Košaški dol - Košaki - Železniška postaja - Center - Koroška vrata - Bresternica vse dni v letu 110px
16 AP Mlinska – Zgornji Duplek Center - Stari most - Pobrežje - Zgornji Duplek vse dni v letu IMG 0608.JPG
17 Ribniško selo – Center - Studenci (vozi MINI BUS) Ribniško selo - Center - Stari most - Šarhova - Studenci ob delavnikih
18 AP Mlinska – Pekre mesto - pekre vse dni v letu Bus30.jpg
19 AP Mlinska – Šarhova Center - Koroška vrata - Koroški most - Borova vas - Šarhova delavniki in sobote Ma efca1cc7-9b0c-4753-a3f1-9c84a5bf9c61.jpg
20 Grušova - (Metava) - Malečnik - Melje - AP Mlinska - Pobrežje - Malečnik - (Metava) - Grušova Grušova - (Metava) - Malečnik - Melje - AP Mlinska - Stari most - Pobrežje - Malečniški most - Malečnik - (Metava) - Grušova (*v času, ko ne obratuje linija 10, avtobus na liniji 20 pri nekaterih odhodih vozi tudi po trasi linije 10) vse dni v letu Avtobus na liniji 20 v Mariboru v letu 2016.jpg
21 AP Mlinska – Ljubljanska – (TC Merkur Tržaška cesta) Center - Stari most - Tabor - Betnava - (Industrijska cona ob Tržaški cesti) (*avtobus pri nekaterih odhodih podaljša vožnjo do industrijske cone in nakupovalnih središč ob Tržaški cesti) vse dni v letu Bus15.jpg
151 AP Mlinska – Koroška vrata - Bresternica - Gaj nad Mariborom Center - Koroška vrata - Bresternica - Gaj nad Mariborom ob konicah v času šolskega leta

Seznam ukinjenih prog mestnega prometa[uredi | uredi kodo]

št. relacija razlog ukinitve in čas ukinitve slika linije
1/1 Kolodvor - Tezenska Dobrava združitev s progo 1 (prva polovica 80-tih let)
2/1 Kolodvor – Ljubljanska preštevilčenje v št. 21 (okoli leta 2005) 980890890.jpg
3/1 Kolodvor – Črnogorska preštevilčenje v št. 13 (okoli leta 2005)
4/1 Kolodvor – Studenci začasna proga zaradi gradnje zahodne obvoznice na Studencih (konec 90-tih)
5 Pedagoška fakulteta – Košaki - Pesnica nerentabilnost, odcepitev naselja Pesnica iz Mestne občine Maribor in nastanek samostojne Občine Pesnica pri Mariboru (prva polovica 90-tih)
5/1 Pedagoška fakulteta – Košaški dol podaljšanje proge 15 skozi Košaški dol (okoli leta 2005) 110px
6/1 Kolodvor – Borova vas večja frekvenca proge 18 in podaljšanje proge 19 do Borove vasi (okoli leta 2005)
7/1 Melje - Kamnica nerentabilnost (konec 70-tih)
8 Pobrežje - Melje nerentabilnost (1985)
10/1 Melje– Grušova preštevilčenje v št. 20 (okoli leta 2005)
11 Kolodvor – Razvanje podaljšanje proge 2 do Razvanja (okoli leta 2005)
11 AP Mlinska – E'Leclerc podaljšanje proge 21 do E'Leclerca (2011)
12/1 HIMO – BDC nerentabilnost (okoli leta 2000)
13 Kolodvor – Polana odcepitev nekdanje KS Hoče iz Mestne občine Maribor (2003)
13/1 Kolodvor – Pohorski dvor odcepitev nekdanje KS Hoče iz Mestne občine Maribor (2003)
14 Maribor - Ruše prekategorizirana v medkrajevno progo (konec 70-tih let)
14 Bolnica – Ribniško selo preusmeritev proge 17 v Ribniško selo (2012)
15/1 Melje - Bresternica nerentabilnost (prva polovica 80-tih let)
20 Kolodvor – Rogoza odcepitev nekdanje KS Rogoza iz Mestne občine Maribor (2003)
20/1 Kolodvor – Miklavž - Rogoza nerentabilnost, kasneje odcepitev KS Mikavž iz Mestne občine Maribor in nastanek samostojne Občine Miklavž na Dravskem polju (druga polovica 90-tih let)
21 Kolodvor – STTC nerentabilnost (sredina 90-tih let)
Mostovi Center - Stari most - Titov most nerentabilnost (konec 90-tih let) ONLINE 154314-300.jpg

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]


  1. 1,0 1,1 1,2 Sagaj, Mitja (2015-12-12). "Več potnikov na avtobuse http://bor.czp-vecer.si/VECER2000_XP/2015/12/12/2015-12-12_STR-19-19_MX-01_IZD-01-02-03-04-05-06_PAG-MARIBOR-325E316F5F6C3160_SE.pdf". Večer (Maribor). str. 19.  Zunanja povezava v |title= (pomoč)
  2. "Marprom - Slike s časovnice | Facebook". www.facebook.com. Pridobljeno dne 2016-01-23. 
  3. "Cenik | Marprom, mestni potniški promet Maribor". www.marprom.si. Pridobljeno dne 2016-01-23.