Integrirana avtobusna linija št. 51 (Ljubljana)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Sinnbild Kraftomnibus.svg
Mestna avtobusna linija št. 51
LPP 51.PNG
Informacije
 Končni postajiLjubljana
Polhov Gradec
 Dolžina linije42,0
Delavniki
 Obratovalni čas4.50 - 22.30
 Presledek20-140
 Vrsta vozilenojni
 Število vozil1
Sobote
 Obratovalni čas6.10 - 14.45
18.45 - 19.30
 Presledek-
 Vrsta vozilenojni
 Število vozil1
Nedelje in prazniki
 Obratovalni čas8.30 - 14.55
 Presledek-
 Vrsta vozilenojni
 Število vozil1
Portal Portal.svg Avtobusni promet


Integrirana avtobusna linija številka 51 Ljubljana – Dobrova – Polhov Gradec je ena izmed 33 avtobusnih linij javnega mestnega prometa v Ljubljani in Občini Dobrova-Polhov Gradec. Avtobusi so po njej kot integrirani liniji prvič zapeljali 4. marca 2013. [1] Poteka v smeri zahod - vzhod in povezuje naselja ob reki Gradaščici z Dobrovo ter ljubljanskimi predeli Kozarje in Vič s centrom mesta.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Prebivalci Polhovega Gradca in ostalih naselij ob reki Gradaščici so po drugi svetovni vojni opuščali delo na kmetijah. Vedno več ljudi je odhajalo na delo v prestolnico, na katero so vsi ti kraji že tako orientirani. V petdesetih letih so po tedaj še večinoma makadamski cesti pričeli obratovati avtobusi. Sprva je avtobus obratoval le nekajkrat dnevno, vozni red je bil prilagojen potrebam delavcev (tovarne so pričele z delom večinoma ob 6.00, zaključile pa ob 14.00). Ko pa so avtomobili postali dostopnejši, je veliko ljudi pričelo uporabljati osebni prevoz, tudi po asfaltiranju regionalne ceste Dobrova - Polhov Gradec. V sedemdesetih letih so postala poceni še goriva, zato je upadlo število potnikov. Po letu 1980 se je zaradi krize v Jugoslaviji stanje spremenilo, vedno več ljudi je ponovno pričelo uporabljati javni prevoz. Tedanji podjetji Viator in kasneje Integral pa nista bili pripravljeni na povečan promet. Primanjkovalo je avtobusov, zato so bili avtobusi ob konicah prepolni, pogoste so bile okvare, vozni red tudi ni bil prilagojen potrebam potnikov. Zato so prebivalci na zborih zahtevali popravke; nekateri so zahtevali na progo celo razporeditev zglobnih avtobusov. Največja težava je bila dopoldanska luknja v voznem redu, saj med 7.40 in 12.00 ni bilo nobenega avtobusa proti Ljubljani. Večinoma so vedno prevladali ekonomski razlogi, zato so se razmere le počasi za silo normalizirale. Po letu 1995 so asfaltirali obračališče pred AP v Polhovem Gradcu, potniki pa so zaradi časovnih in cenovnih ugodnosti ponovno pričeli množičneje uporabljati osebni prevoz. Marca 2000 so v Ljubljani spremenili potek proge, in sicer so zaradi podvajanja trase s progama iz Šentjošta oz. Horjula avtobuse speljali preko Podsmreke, ki je tako kljub bližini Ljubljane šele tako pozno dobila javni prevoz. Število potnikov na progi je vztrajno upadalo. Sprva so zaradi tega ukinili nedeljske vožnje, ki so jih uporabljali zlasti izletniki, zatem pa so ukinili še sobotne popoldanske vožnje. Zaradi tega se je javni prevoz začel tudi dražiti in je postal popolnoma nekonkurenčen.

Zaradi zapisanega so predstavniki MOL, podjetja LPP in Občina Dobrova-Polhov Gradec leta 2012 pristopili k pogajanjem za integracijo linije v sistem ljubljanskega javnega potniškega prometa. V taki obliki je medkrajevna proga obratovala le še do marca 2013. Po tem datumu se je znižala cena vozovnic, pristojni pa upajo, da bo zaradi tega vedno več ljudi pričelo uporabljati javni prevoz. Povečala naj bi se tudi pretočnost prometa na mestnih vpadnicah in zmanjšale emisije škodljivih delcev v ozračju. Delno je bil spremenjen vozni red, trasa linije pa ponovno vrnjena preko Kozarij, v centru mesta pa je bila trasa s Bleiweisove in Tivolske preusmerjena na Aškerčevo in Slovensko cesto.

S 1. septembrom 2015 je po osrednjem delu Slovenske ceste, kateri je bil zaprt zaradi prenove, ponovno stekel avtobusni promet. Istega dne je bila linija 51, skupaj z linijami 3, 3B, 3G, 19B, 19I, 27, in 56, poskusno preusmerjena z osrednjega dela Slovenske ceste. Avtobusi tako z Tržaške ceste zavijejo na Bleiweisovo, Gosposvetsko in na Slovensko in pot nadaljujejo po redni trasi proti Bežigradu. Kot razlog je bilo navedeno manjše število prestopanj potnikov na osrednjem delu Slovenske in število prepeljanih potnikov letno (ta znaša manj kot 2.000.000).

Trasa[uredi | uredi kodo]

Trg Osvobodilne fronte (avtobusna postaja) - Slovenska cesta - Gosposvetska cesta - Bleiweisova cesta - Tržaška cesta - Cesta na Ključ - Cesta Dolomitskega odreda - cesta 641 - Dobrova - cesta 641 - Šujica - cesta 641 - Gabrje - cesta 641 - Žirovnik - cesta 641 - Hrastenice - cesta 641 - Log - cesta 641 - Belica - cesta 641 - Dvor - cesta 641 - Srednja vas - AP Polhov Gradec.

Številke in imena avtobusnih postajališč (pomembni objekti in ustanove)[uredi | uredi kodo]

Režim obratovanja[uredi | uredi kodo]

Linija obratuje vsak dan. Najpogosteje avtobusi obratujejo ob delavniških prometnih konicah. Poleg osnovne linije obstajajo tri različice, ki podaljšajo svojo vožnjo v zaledje, dve iz Polhovega Gradca do Črnega Vrha oz. Smolnika Zaloga in obratno kot linija 52 in ena iz Polhovega Gradca do Suhega Dola kot linija 53 na relacijah:

  • Ljubljana – Dobrova – Polhov Gradec – Smolnik Zalog (2x dnevno),
  • Ljubljana – Dobrova – Polhov Gradec – Smolnik Zalog – Črni Vrh (4x dnevno),
  • Ljubljana – Dobrova – Polhov Gradec – Suhi Dol (1x dnevno).

Obstaja pa tudi izpeljanka omejene linije,ki pa nima posebne oznake. To je:

  • Gaberje – Dobrova – Ljubljana,ki ima odhod iz Gaberje ob 6.55 uri

Preglednici časovnih presledkov v minutah[uredi | uredi kodo]

delavnik

ura 1.9. - 30.6. 1.7. - 31.8.
4.50 - 7.00 20-50 20-60
7.00 - 10.00 35-140 90-140
10.00 - 12.30 30-120 90
12.30 - 13.30 60 80
13.30 - 16.10 40-65 30-90
16.10 - 19.20 20-120 110
19.20 - 22.30 85-120 90-120

sobota

ura vse leto
6.10 - 8.00 100
8.00 - 11.30 -
11.30 - 14.45 195
14.45 - 18.45 -
18.45 - 19.30 45

Viri in reference[uredi | uredi kodo]

  1. Uvedba cenejših linij javnega prevoza v občini 27. februar 2013, MojaObčina.si
  • Časopisni članek o progi iz aprila 1980 [1]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]