Integrirana avtobusna linija št. 56 (Ljubljana)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Sinnbild Kraftomnibus.svg
Mestna avtobusna linija št. 56
LPP 56.PNG
Informacije
 Končni postajiLjubljana
Šentjošt
 Dolžina linijeLj. - Šentjošt: 58,0
Horjul - Lj.: 22,0
Delavniki
 Obratovalni čas4.30 - 22.35
 Presledek5-140
 Vrsta vozilenojni
 Število vozil2 + 1 (Horjul)
Sobote
 Obratovalni čas5.00 - 14.30
19.00 - 20.00
 Presledek-
 Vrsta vozilenojni
 Število vozil1
Nedelje in prazniki
 Obratovalni čas7.00 - 12.45
 Presledek-
 Vrsta vozilenojni
 Število vozil1
Portal Portal.svg Avtobusni promet


Integrirana avtobusna linija številka 56 Ljubljana – Dobrova – VrzdenecŠentjošt je ena izmed 33 avtobusnih linij javnega mestnega prometa v Ljubljani, Občini Dobrova-Polhov Gradec in Občini Horjul. Avtobusi so po njej kot integrirani liniji prvič zapeljali 4. marca 2013. [1] Potekata v smeri vzhod - zahod in povezujeta center mesta Ljubljane preko Viča s Podsmreko, z Dobrovo, z naselji v Horjulski dolini do Šentjošta.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Uvajanje medkrajevne avtobusne proge med Ljubljano in Vrzdencem po Horjulski dolini spada v čas uvajanja proge proti Polhovemu Gradcu. Sprva je avtobus obratoval le nekajkrat dnevno, vozni red je bil prilagojen potrebam tedanjih potnikov, in sicer delavcem (tovarne so pričele z delom večinoma ob 6.00, končevale pa ob 14.00). Ko pa so avtomobili postali dostopnejši, je veliko ljudi pričelo uporabljati osebni prevoz. V sedemdesetih letih so postala poceni še goriva, zato je upadlo število potnikov. Ukinjena je bila neposredna povezava Horjula preko Vrhnike do Ljubljane. Po letu 1980 se je zaradi krize v Jugoslaviji stanje spremenilo, vedno več ljudi je ponovno pričelo uporabljati javni prevoz. Tedanji podjetji Viator in kasneje Integral pa nista bili pripravljeni na povečan promet. Primanjkovalo je avtobusov, zato so bili avtobusi ob konicah polni, pogoste so bile okvare, vozni red tudi ni bil prilagojen potrebam potnikov. Avtobusi so večinoma obratovali do Horjula ali Vrzdenca, nekaj odhodov dnevno je vodilo do Šentjošta. Tedaj je bil namreč odsek ceste še makadamski. Zato so prebivalci ob različnih priložnostih zahtevali popravke in usklajevanja. Po letu 1995 so zaradi časovnih in cenovnih ugodnosti ponovno pričeli množičneje uporabljati osebni prevoz. Število potnikov na progi je vztrajno upadalo. Konec 90. let 20. stoletja so zaradi tega ukinili nedeljske vožnje, ki so jih uporabljali redki zaposleni in izletniki, zatem pa so ukinili še sobotne popoldanske vožnje. Zaradi tega se je javni prevoz začel tudi dražiti in je postal popolnoma nekonkurenčen. Uporabniki proge so ostali predvsem šolarji.

Zaradi zapisanega so predstavniki MOL, podjetja LPP in Občina Dobrova-Polhov Gradec leta 2012 pristopili k pogajanjem za integracijo linije v sistem ljubljanskega javnega potniškega prometa. V taki obliki je medkrajevna proga obratovala le še do marca 2013. Po tem datumu se je znižala cena vozovnic, pristojni pa upajo, da bo zaradi tega vedno več ljudi pričelo uporabljati javni prevoz. Povečala naj bi se tudi pretočnost prometa na mestnih vpadnicah in zmanjšale emisije škodljivih delcev v ozračju. Delno je bil spremenjen vozni red, trasa linije je bila s Kozarij preusmerjena skozi Podsmreko, v centru mesta pa je bila trasa s Bleiweisove in Tivolske preusmerjena na Aškerčevo in Slovensko cesto.

S 1. septembrom 2015 je po osrednjem delu Slovenske ceste, kateri je bil zaprt zaradi prenove, ponovno stekel avtobusni promet. Istega dne je bila linija 56, skupaj z linijami 3, 3B, 3G, 19B, 19I, 27 in 51, poskusno preusmerjena z osrednjega dela Slovenske ceste. Avtobusi tako z Tržaške ceste zavijejo na Bleiweisovo, Gosposvetsko in na Slovensko in pot nadaljujejo po redni trasi proti Bežigradu. Kot razlog je bilo navedeno manjše število prestopanj potnikov na osrednjem delu Slovenske in število prepeljanih potnikov letno (ta znaša manj kot 2.000.000).

Trasa[uredi | uredi kodo]

Trg Osvobodilne fronte (avtobusna postaja) - Slovenska cesta - Gosposvetska cesta - Bleiweisova cesta - Tržaška cesta - Podsmreka - cesta 641 - Dobrova - Horjulska cesta - Brezje pri Dobrovi - Podolnica - Zaklanec - Ljubljanska cesta - Horjul - cesta 407 - Vrzdenec - cesta 407 - Šentjošt.

Številke in imena avtobusnih postajališč (pomembni objekti in ustanove)[uredi | uredi kodo]

Režim obratovanja[uredi | uredi kodo]

Linija obratuje vsak dan, najpogosteje ob delavniških prometnih konicah.

Obstaja tudi izpeljanka omenjene linije, ki pa nima posebne oznake. To je:

  • Horjul – Dobrova – Ljubljana, ki ima odhod z Horjula ob 6.50 uri in Ljubljane ob 14.00 uri.

Preglednici časovnih presledkov v minutah[uredi | uredi kodo]

delavnik

ura 1.9. - 25.6. 26.6. - 31.8.
4.30 - 8.00 60-80 60-65
8.00-12.30 75-100 100
12.30-15.20 30-60 65-70
15.20-16.30 70 55
16.30-18.30 60 120
18.30-22.35 105-140 105-140

sobota

ura vse leto
5.00 - 6.45 105
6.45 - 11.00 -
11.00 - 14.30 210

Viri in reference[uredi | uredi kodo]

  1. Uvedba cenejših linij javnega prevoza v občini 27. februar 2013, MojaObčina.si

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]