Horjul
Horjul | |
---|---|
![]() Središče Horjula | |
Koordinati: 46°1′22.64″N 14°17′53.28″E / 46.0229556°N 14.2981333°EKoordinati: 46°1′22.64″N 14°17′53.28″E / 46.0229556°N 14.2981333°E | |
Država | ![]() |
Statistična regija | Osrednjeslovenska regija |
Tradicionalna pokrajina | Notranjska |
Občina | Horjul |
Površina | |
• Skupno | 4,6 km2 |
Nadm. višina | 339,8 m |
Prebivalstvo (2020)[1] | |
• Skupno | 1.442 |
• Gostota | 310 preb./km2 |
Časovni pas | UTC+1 (CET) |
• Poletje (DST) | UTC+2 (CEST) |
Poštna številka | 1354 Horjul |
Zemljevidi | Najdi.si, Geopedia.si |
Horjul - Vaško jedro | |
Lega | Občina Horjul |
RKD št. | 22320 (opis enote)[2] |
Horjul je naselje z okoli 1.500 prebivalci, središče občine Horjul. Leži v najbolj razširjenem delu doline potoka Horjulščica. Na severnem gričevnem obrobju so na vršajih pozokov njive in travniki. Prebivalstvo je v glavnem zaposleno v industriji. Horjul je ob delavnikih povezan z Ljubljano in Vrhniko z rednima avtobusnima linijama.
V Horjulu sta se mdr. rodila slovenski jezikoslovec Tine Logar ter pisateljica Kristina Brenk.
NOB[uredi | uredi kodo]
Organizirano delovanje OF se je na območju Horjula pričelo junija 1941. Na območju Horjula se je oblikovala Horjulska četa, v bližini je deloval partizanski šolski tabor; tu je bilo tudi izhodišče za odhod partizanov na Primorsko in Gorenjsko. Od začetka novembra 1942 je bila v Horjulu močna postojanka bele garde, po kapitulaciji Italije pa domobrancev. 8. septembra 1944 je postojanko napadla udarna enota Prešernove brigade, vendar je ni mogla uničiti.
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2020". Statistični urad Republike Slovenije. 8. junij 2020. Pridobljeno 8. junija 2020.
- ↑ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 22320". Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.