Pojdi na vsebino

Mariborski otok

Pogled na otok z levega brega Drave

Mariborski otok je naravni otok na reki Dravi pred Mariborom. Leta 1951 je bil zavarovan kot naravna znamenitost in danes ima status površinsko geomorfološkega in botaničnega naravnega spomenika. Hkrati je pomemben habitat živalskih vrst, predvsem ptičev. Prav zaradi tega je razglašen za naravni spomenik, saj je vpliv človeka že dobro spremenil podobo otoka.

Ime Mariborski otok se je začelo uporabljati šele ob dograditvi letnega kopališča (1930). Do takrat je bil otok znan pod imenom Felberjev otok, in sicer po Andreju Felberju in njegovi ženi Ani Mariji, ki sta ga leta 1748 odkupila od Henrika Adama grofa Brandisa.[1]

Dostop

[uredi | uredi kodo]

Dostop do otoka je možen po slikoviti pešpoti, ki vodi po levem bregu Drave mimo Koblarjevega zaliva do mostu na otok, ali pa po cesti, ki se pri Kamnici odcepi od ceste Maribor – Dravograd. Zanimivo je, da je bila nekdanja površina otoka večja približno za četrtino. Visoka voda je leta 1946 ob gradnji bližnje hidroelektrarne Mariborski otok odnesla del otoka, zato so kasneje na zahodni strani - v smeri elektrarne naredili betonski pomol, ki se na koncu zaključi z vodobranom. Ta preprečuje nadaljnjo erozijo v primeru visokih voda.

Nastanek otoka

[uredi | uredi kodo]
Razglednica otoka iz leta 1932

Naravne okoliščine, ki so omogočile nastanek otoka, so bile brzice na Dravi, kjer je danes jez Hidroelektrarne Mariborski otok. Povzročale so jih prečno položene plasti iz trdega staromiocenskega marinskega laporja, ki so zgradile podvodne čeri. Na tem mestu se drava zadnjič zoži, preden se dolina odpre v Dravsko polje in Drava postane iz alpske reke umirjena ravninska voda. Omenjeni prag iz trdih kamnin je Dravi naglo jemal moč, tako da je reka tu odložila večino plavnega materiala. Nastal je Mariborski otok.Otok je aluvialna tvorba, kar pomeni, da je nastal z naplavino rečnih otokov. Nastal naj bi ob koncu najmlajše ledene dobe.

Vrste ptic

[uredi | uredi kodo]

Značilne so gozdne vrste ptic, posebno v zimskem času pa predstavlja zatočišče vodnih ptic. Popisanih je bilo 75 vrst, od tega 31 vrst gnezdilk.
Okrnjen seznam opazovanih vrst:

Kopališče

[uredi | uredi kodo]
Kopališče leta 1963

Poleti na otoku svoja vrata odpre najstarejše, a še vedno privlačno odprto kopališče.

Kopališče Mariborski otok je gradilo gradbeno podjetje Jožeta Jelenca in Vladimirja Šlajmerja. Najprej so morali zgraditi pontonski most čez Dravo. Nekega dne je most zaradi narasle Drave odneslo. Med gradnjo so naleteli na gnezdo, v katerem je prebivalo 230 gadov.

Nekaj časa niso našli delavcev, ker so se ti bali kač. Legenda pravi, da so v Dravo vrgli tri zlatnike, da bi potolažili kačjo kraljico. Druga legenda pa pravi, da preden so zgradili most, je limbuška graščakinja na vsak način hotela kačjo kronico in je obljubila tistemu, ki ji jo prinese, roko. Mnogi mladi fantje so umrli zaradi vodnih vrtincev.[2]

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Rastline Otoka

[uredi | uredi kodo]
  • Prej je bilo registriranih kar 263 različnih vrst. Danes jih lahko najdemo samo 219.
  • Nekatere so ogrožene zaradi njihovih posebnosti.

Zanimivosti

[uredi | uredi kodo]
  • Otok je zavarovan kot naravni spomenik.
  1. Maksimiljan Fras, Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas, Maribor, 2013. (COBISS)
  2. Ustno izročilo Majde Šlajmer Japelj

Literatura

[uredi | uredi kodo]
  • Borut Mencinger (2004). Naravni parki Slovenije. Mladinska knjiga, Ljubljana. COBISS 213355264. ISBN 86-11-16747-3.
  • Maribor 50 nepozabnih doživetij v mestu in okolici

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]