Kanja
| Kanja | |
|---|---|
.jpg) | |
| Odrasel primerek | |
.jpg) | |
| Mladostni osebek v poplavnem gozdu v Logu pri Ljubljani | |
Znanstvena klasifikacija  | |
| Domena: | Eukaryota (evkarionti) |
| Kraljestvo: | Animalia (živali) |
| Deblo: | Chordata (strunarji) |
| Razred: | Aves (ptiči) |
| Red: | Accipitriformes (ujede) |
| Družina: | Accipitridae (kragulji) |
| Rod: | Buteo |
| Vrsta: | B. buteo |
| Dvočlensko ime | |
| Buteo buteo (Linnaeus, 1758) | |
| Podvrste | |
|
7–10, glej besedilo | |
 | |
| Range of B. buteo Gnezditveno območje selitvenih populacij Celo leto Zimsko območje selitvenih populacij | |
| Sinonimi | |
|
Falco buteo Linnaeus, 1758 | |
Kánja ali míšar (znanstveno ime Buteo buteo) je ptica ujeda iz družine kraguljev (Accipitridae).
Opis
[uredi | uredi kodo]Kanja je najpogostejša ujeda v Srednji Evropi, zelo spremenljivih barvnih odtenkov. Po zgornji strani je temno rjave, po spodnji strani pa grahastih (rjavo-belih) odtenkov. Rep je po navadi gosto progast. V letu je vselej videti kompaktna, peruti so široke, rep razmeroma kratek, širok in zaokrožen, pogosto bolj ali manj razpet. Leti počasi in pogosto jadra na vzgorniku; ko lovi, pa se zelo hitro, pogosto navpično zažene proti plenu. Pri jadranju drsi z vodoravno iztegnjenimi perutmi, rahlo dvignjenimi nad horizontalo, in glavo potegnjeno med ramena. Zraste od 40 do 58 cm in ima razpon peruti med 109 in 140 cm.[2]
Oglaša se z značilnim predirnim zvokom, ki je podoben mačjemu mijavkanju.
Razširjenost
[uredi | uredi kodo]
Kanja je razširjena od Kapverdskih otokov, Azorskih in Kanarskih otokov prek vse Evrope in Azije do Japonske, Himalaje in zahodne Kitajske. Živi v listnatih, mešanih in iglastih gozdovih, lovi pa na odprtem in se hrani predvsem z manjšimi glodavci, pa tudi s pticami, kuščarji, žabami in raznimi žuželkami.
Gnezdi aprila in maja v gnezdih v krošnjah dreves, kjer ima eno leglo na leto.
Podvrste
[uredi | uredi kodo]V preteklosti je bilo opisanih okoli 16 podvrst, pri čemer jih danes pogosto priznavajo do 11, medtem ko nekateri avtorji priznavajo le sedem.[2] Podvrste kanje delimo v dve skupini.
Zahodna skupina buteo vključuje večinoma stalne ali pa se seli na kratke razdalje in vključuje:
- B. b. buteo: Razširjena je v Evropi od atlantskih otokov, Britanskih otokov in Iberskega polotoka (vključno z Madeiro, katere populacijo so nekoč obravnavali kot ločeno raso, B. b. harterti) skoraj neprekinjeno po vsej Evropi do Finske, Romunije in Male Azije.[4]
- B. b. rothschildi: Ta predlagana rasa izvira z otokov Azorov. Splošno velja za veljavno podvrsto.[2][5][6]
- B. b. insularum: Ta rasa živi na Kanarskih otokih. Nekateri strokovnjaki menijo, da se ne razlikuje dovolj, da bi jo obravnavali kot podvrsto, drugi pa zagovarjajo, da jo je treba ohraniti kot polnopravno podvrsto.[2][6]
- B. b. arrigonii: TTa rasa naseljuje otoka Korziko in Sardinijo. Splošno velja za veljavno podvrsto.[2][6]
Vzhodna skupina vulpinus vključuje:
- B. b. vulpinus: Gnezdi zahodno vse do vzhodne Švedske, v južnih dveh tretjinah Finske, vzhodni Estoniji, večjem delu Belorusije in Ukrajine, vzhodno do severnega Kavkaza, severnega Kazahstana, Kirgizije, večjega dela Rusije do Altaja in južno-srednje Sibirije, pa tudi v Tjanšanu na Kitajskem in zahodni Mongoliji. B. b. vulpinus je selivka na dolge razdalje. Prezimuje predvsem v večjem delu vzhodne in južne Afrike.[1][2][4][7]
- B. b. menetriesi: Ta rasa se pojavlja v južnem Krimu prek Kavkaza do severnega Irana in morda tudi v Turčiji.[2][8]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- 1 2 BirdLife International. (2021). »Buteo buteo«. Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst. 2021: e.T61695117A206634667. doi:10.2305/IUCN.UK.2021-3.RLTS.T61695117A206634667.en. Pridobljeno 20. januarja 2025.
- 1 2 3 4 5 6 7 Ferguson-Lees, J., & Christie, D. A. (2001). Raptors of the world. Houghton Mifflin Harcourt.
- ↑ »Orli Aquila in drugi«. DOPPS. 2017. Pridobljeno 8. septembra 2025.
- 1 2 Brown, Leslie and Amadon, Dean (1986) Eagles, Hawks and Falcons of the World. The Wellfleet Press. ISBN 978-1555214722.
- ↑ Cramp, S., & Brooks, D. J. (1992). Handbook of the birds of Europe, the Middle East and North Africa. The birds of the western Palearctic, vol. 2'’. Oxford University Press, Oxford.
- 1 2 3 James, A. H. (1984). Geographic variation in the buzzard Buteo buteo (Linnaeus, 1758): mid-Atlantic and west Mediterranean islands (Aves: Accipitridae). Beaufortia, 34(4), 101–116.
- ↑ »Steppe Buzzard – Buteo buteo vulpinus (Gloger, 1833)«. Avibase.
- ↑ »Common Buzzard (Eastern Steppe) – Buteo buteo menetriesi Bogdanov, 1879«. Avibase.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
- Ageing and sexing (PDF; 4.2 MB) by Javier Blasco-Zumeta & Gerd-Michael Heinze
- Feathers of Common Buzzard (Buteo buteo) Arhivirano 12 June 2013 na Wayback Machine.
- BirdLife informativni list o vrsti Buteo buteo
- »Buteo buteo«. Avibase.
- »Eurasian buzzard media«. Internet Bird Collection.
- Kanja fotogalerija na VIREO (Drexel University)
- Audio posnetki vrste: Common buzzard na Xeno-canto.
| Mednarodno | |
|---|---|
| Nacionalno | |
| Drugo | |
