Lišček
| Lišček | ||||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
 Samček
| ||||||||||||||||
| Ohranitveno stanje taksona | ||||||||||||||||
| Znanstvena klasifikacija | ||||||||||||||||
| ||||||||||||||||
| Carduelis carduelis (Linnaeus, 1758) | ||||||||||||||||
 Carduelis carduelis carduelis
1 poleti 2 celo leto Carduelis carduelis caniceps 3 poleti 4 celo leto |
Lišček (znanstveno ime Carduelis carduelis) je majhna ptica iz družine ščinkavcev, ki je pogosta tudi v Sloveniji.
Opis
[uredi | uredi kodo]Odrasli liščki dosežejo v dolžino med 11,5 in 12,5 cm in imajo perje pisanih barv. Po hrbtu prevladujejo rdečkasto-rjavi toni, teme in tilnik pa sta črne barve, trebuh je svetlejši. Peruti so črne, po sredini pa prečno poteka rumen pas. Okrog kljuna ima lišček značilno rdečo obrazno masko, za očmi pa ima belo liso. Samec in samica se ločita le po zaključku rdeče maske čez oči in po peresih na robu peruti. Samica ima ta peresa rjave, samec pa zelene barve. Mladiči so rjavkasti in lisasti[2]. Odrasle ptice merijo preko kril med 21 in 25 cm, tehtajo pa med 14 in 19 g. Oglaša se s hitrim in zvenečim didlit. Zaradi lepe obarvanosti in živahne narave so liščke že v antičnem Rimu lovili za hišne ljubljenčke.
Razširjenost
[uredi | uredi kodo]Lišček je doma v Evropi, Severni Afriki, ter zahodni in osrednji Aziji. Kasneje so ga zanesli tudi drugam po svetu[3]. V 19. stoletju so ga zanesli na jugovzhod Avstralije, kjer se je hitro razširil[4].
Lišček je družabna ptica, ki poseljuje parke, vrtove, sadovnjake in polja, pogosto pa se zadržuje tudi na zapuščenih površinah, kjer je dovolj hrane. Osnovna hrana liščka so drobna semena, občasno pa kljuva tudi brste in listne vršičke. V času gnezdenja lovi tudi žuželke. Takrat z rastlin obira tudi listne uši. Najpogostejša hrana liščka so semena iz rastlin rodu bodak (Carduus), po katerem je dobil tudi znanstveno ime. Običajno gnezdi na listavcih in po grmovju. Skodeličasto gnezdo splete iz koreninic in drobnih vejic, od znotraj pa ga postelje z živalskimi dlakami, pajčevinami in podobnimi materiali. Samica vanj v dveh, redkeje celo v treh leglih, izleže 4-6 jajc. Po 14 dneh se izvalijo mladiči, ki so gnezdomci in jih hranita oba starša. Samostojni postanejo po treh tednih.
Reference
[uredi | uredi kodo]- ↑ BirdLife International (2012). »Carduelis carduelis«. Rdeči seznam ogroženih vrst IUCN. Verzija 2012.1. Svetovna zveza za varstvo narave. Pridobljeno 16. julija 2012.
- ↑ »Društvo za varstvo in vzgojo ptic«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. februarja 2011. Pridobljeno 6. februarja 2013.
- ↑ Snow, D. W.; Perrins, C. M. (1998). The Birds of the Western Palearctic. Oxford University Press. ISBN 0-19-854099-X.
- ↑ http://www.birdlife.org.au/bird-profile/european-goldfinch Birdlife.org.au
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
