Kamnica, Maribor

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Kamnica, Maribor
Kamnica, Maribor is located in Slovenija
Kamnica, Maribor
Kamnica, Maribor
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°34′28.62″N 15°36′48.46″E / 46.5746167°N 15.6134611°E / 46.5746167; 15.6134611Koordinati: 46°34′28.62″N 15°36′48.46″E / 46.5746167°N 15.6134611°E / 46.5746167; 15.6134611
Država Zastava Slovenije Slovenija
Statistična regija Podravska regija
Tradicionalna pokrajina Štajerska (pokrajina)
Občina Maribor
Površina
 • Skupno 5,41 km2
Nadmorska višina 289,4 m
Prebivalstvo (2016)[1]
 • Skupno 1.644
 • Gostota 300 preb./km2
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 2351 Kamnica, Maribor
Zemljevidi Najdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).
Kamnica ob Dravi - Vas
Lokacija Mestna občina Maribor
RKD št. 6064 (opis enote)[2]
Razglasitev NSLP 8. april 1992

Kamnica je naselje v Mestni občini Maribor, najstarejša vas v okolici Maribora, kakor tudi zaselek na tem območju. Širjenje naselja preprečuje prisotnost vodnega rezervoarja na Vrbanskem platoju, največjem nahajališču pitne vode za Maribor. Župnijska cerkev je posvečena Sv. Martinu. V večnamenskem kulturnem domu v vasi so izpostava Mariborske knjižnice, dvorana za različne predstave, lokal in zdravstveni dom.

Nad Kamnico se nahaja kup velikih konglomeratnih skal, imenovanih Hudičeve skale. Poleg hudičevih skal so znamenitosti tega območja še hrib s cerkvijo sv. Urbana, Turška kapela, hipodrom in Mariborski otok v bližini ter elektrarna. Okolica je prepredena z označenimi sprehajalnimi potmi, po Kamniškem bregu (nekdaj Nunski breg), Lucijinem bregu vse do Urbana in na drugo stran do Gaja (Sv. Križ nad Mariborom), Tujzlovega vrha in po hribih do Kalvarije in Piramide.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Območje, na katerem danes stoji vas Kamnica, je bilo naseljeno že v prazgodovini, o čemer pričajo številne najdbe. V letu 1091 je grof Engelbert Spanheimski ustanovil v Št. Pavlu v Labotski dolini na Koroškem benediktinski samostan in mu podelil bogate posesti tudi v Dravski dolini. Decembra 1093 pa je samostan prejel tudi zemljo pri Selnici in Bistrici pri Viltušu. Samostanskim ljudem, ki so prebivali po vzpetinah med Vurmatom in Kamniškim potokom, pa je bila tedaj dana pravica do paše, lova in drugih ugodnosti na omenjenem ozemlju. Ker se torej v letu 1093 omenja hudournik (torrens) z imenom "Gemnitz" - Kamniški potok, smemo upravičeno trditi, da je tedaj tudi že stalo naselje z imenom Kamnica (Gamniz), kar potrjuje dokument, spisan v letih med 1096 in 1105 (citirano po spremni besedi Dr. Jožeta Mlinariča v knjigi Moja Kamnica S.in B. Damjan, Kamnica 1993).

Krajevna imena rada označujejo prirodno lego ali posebnosti kraja. V teh časih so tudi nastala imena kot Kamnica, Selnica in druga. V 16 stoletju je prišlo do velikih sporov med krško škofijo in salzburško nadškofijo v cerkvenem pogledu (spor se je končal 1859) . Nato so kamnico napadli turki (1532). Zagorela je celotna kamnica s cerkvijo vred . 21.10.1535 škof posveti obnovljeno cerkev in nove 3 oltarje. V letopisu Matice Slovenske je Janez Majziger leta 1896 napisal članek z naslovom Kamnica - Gams. Kamnica je imela takrat slovensko in nemško ime. Slovenska imena so: Kamca, Kanca, Kamnenca,Kamica in Kamnica. Vsa slovenska imena kažejo na besedo kamen. Kamniški potok pa teče večinoma po kamnitem koritu Kamniške grabe, kjer so številne kameniščnice ali kamenice (ostanki kamnolomov, ki so še danes vidni), iz katerih so zgrajene starejše hiše v Kamnici in mestu. Tako lahko sklepamo, da so slovenski predniki imenovali kraj po njegovih zemljepisnih lastnostih, po kamnitem ozemlju.

Naravna in kulturna dediščina[uredi | uredi kodo]

Huzarjev skok[uredi | uredi kodo]

V okolici Kamnice je precej sprehajalnih poti. Ena izmed njih je Huzarjev skok, ki je svoje ime dobil leta 1849. Ko je nad previsnimi stenami pri izlivu potoka potekala bitka med Madžari, ki so odhajali domov, ter vojaki. Dva huzarja, ki sta se hotela rešiti, sta skočila prek sten v Dravo. Vseeno se za oba ni končalo dobro, saj je eden utonil, drugega pa so kasneje ujeli. Območje, kjer je Kamniški potok ter pod previsno steno kotanja, v kateri so nekoč ženske prale perilo se danes imenuje Huzarjev skok.

Hudičeve skale[uredi | uredi kodo]

Drava je nekoč tekla mnogo višje kot danes. Prod in pesek, ki ju je odlagala ob strugi, sta se s časoma spoprijela v kamnino konglomerat. Kamnina je kasneje razpokala in površinsko preperela in nastale so hudičeve skale. Razporejene so v trikotniku. Ležijo tesno druga ob drugi. Visoke so od 2,2 do 4 metre. Skale sestavljajo miocenski konglomerati, ki so svetlo sive do zelenkasto sive barve. Vsebujejo prodnike, ki so veliki od 1 do 13 cm. Prodniki so večinoma močno zaobljeni. V konglomeratu je tudi veliko skupkov kremenovih kristalčkov. Med konglomerati so tudi tanki vložki peščenjaka in peščenega laporja. V peščenjaku se lahko najdejo ostanki školjik. Skale so izreden pojav v naravnem stanju. Hudičeve skale so danes priljubljena izletniška točka na planinski poti do Tojzlovega vrha. Z njih se odpira čudovit razgled na Dravsko jezero z jezom in Mariborskim otokom pod njim.

Legenda pravi, da so Kamničani postali zelo neverni. Nad takimi dušami je dobil oblast hudič. Neke noči je znosil na vrh mogočne skale z namenom pokončati Kamničane in njihove duše prikleniti v peklenskem kraljestvu. Toda v trenutku, ko je dvignil prvi kamen, da ga vrže na Kamnico je posijalo sonce in v vasi je zapel petelin. Vrag je izgubil moč in je moral pobegniti. Skale so ostale in s tem tudi njihovo ime.

Urban[uredi | uredi kodo]

Urban je najbolj znana izletniška točka v bližnji okolici Maribora. Vrh meri 597 metrov nadmorske višine in leži na stičišču Slovenskih goric in Kozjaka. Prvo pisno omembo cerkve zasledimo leta 1352. Cerkvica na Urbanu je posvečena sv. Urbanu. Ker obhajamo njegov god 25. maja, torej ravno v dneh, ko imajo vinogradniki največ dela na vinski trti, je zavetnik viničarjev, vina, vinogradnikov in sodarjev. Marsikje je njegova podoba v vinogradu. Nekoč so jo v procesijah nosili po vinogradih. Zato ima Urbanovo velik pomen v kmečkem koledarju, eden od pregovorov pravi: »Če se Urban greje zelo, trgatev dobra bo.«

Gospodarstvo[uredi | uredi kodo]

Zaradi sončne lege je vinogradništvo v Kamnici zelo cenjena kmetijska dejavnost. V splošnem pa kmetijske dejavnosti vsako leto bolj izgubljajo na pomenu in le še najstarejši kmetje se spominjajo, kako dobro se je svoj čas dalo živeti od vinogradništva, živinoreje, sadjarstva in gozdarstva, ki je tod prevladovalo vse do konca 20. stoletja. Štajerska jabolka so bila cenjena daleč naokoli, pred drugo svetovno vojno so jih izvažali celo v Bosno.

V Kamnici sicer tudi danes razen mizarske dejavnosti ni omembe vredne gospodarske dejavnosti. Zaradi urejene infrastrukture, bližine mesta Maribor in ekoloških prednosti dosegajo cene gradbenih parcel in drugih nepremičnin visoke vrednosti.

V središču kraja je hotel z 20 sobami. Po okoliških hribih je več vinotočev.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2016". Statistični urad Republike Slovenije. 6. junij 2016. Pridobljeno dne 6. junija 2016. 
  2. ^ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 6064". Register kulturne dediščine, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). 

Viri[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]