Malečnik
Malečnik | |
|---|---|
 | |
  Malečnik Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 46°33′22.41″N 15°41′54.3″E / 46.5562250°N 15.698417°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Podravska |
| Tradicionalna pokrajina | Štajerska |
| Občina | Maribor |
| Površina | |
| • Skupno | 1,61 km2 |
| Nadm. višina | 284,2 m |
| Prebivalstvo (2025)[1] | |
| • Skupno | 491 |
| • Gostota | 300 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 |
| • Poletni | UTC+2 |
| Poštna številka | 2229 Malečnik |
| Zemljevidi | |
Malečnik (nekdaj[kdaj?] Sveti Peter)[2][3] je razloženo središčno naselje v Mestni občini Maribor na Štajerskem. Spada pod krajevno skupnost Malečnik - Ruperče in je sedež župnije Sveti Peter pri Mariboru.
Leta 2025 je Malečnik imel 491 prebivalcev, povprečna starost pa je bila 48,5.[4]
Opis
[uredi | uredi kodo]Naselje se nahaja vzhodno od Maribora, v jugovzhodnem delu Slovenskih goric, na levem bregu reke Drave in na južnem vznožju razgledne Gorce (347 m.n.m.). Na severu meji na Vodole in Hrenco, na zahodu na Meljski hrib, na jugu na Dravo, na vzhodu na razloženo Celestrino. Nekoč se je naselje imenovalo Sveti Peter pri Mariboru, danes se tako še vedno imenuje tamkajšnja župnija Sveti Peter pri Mariboru. Staro jedro naselja je ob barokizirani župnijski cerkvi sv. Petra, katere prednica se prvič omenja že leta 1236. V cerkvi so ohranjene relikvije - skoraj celotno nestrohnjeno telo mučenca sv. Favstina iz Brescie.[5] Novejši del sega na strmo južno pobočje Gorce, na kateri so vse do poznogotske romarske Marijine cerkve na vrhu vzpetine vinogradi, na osojnem pobočju proti Hrenci pa večinoma mešani gozdovi. Do Marijine cerkve je urejen križev pot s štirinajstimi kapelicami – postajami, ki jih je dal leta 1847 postaviti takratni znameniti župnik Marko Glaser. Pod cerkvijo sv. Petra se nahajajo malečniške katakombe.
Veduta Malečnika je znana po romarski cerkvi Matere Božje na Gorci, ki je bila v času papeža Frančiška leta 2023 z duhovno sorodstveno vezjo pridružena papeški baziliki Marije Velike v Rimu. Apostolska penitenciarija je Marijini cerkvi na Gorci v Malečniku podelila tudi privilegij popolnega odpustka.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Zgodovina Malečnika sega vsaj v leto 1236, ko se tukaj kot topografsko določilo že omenja prvotna cerkev sv. Petra. Vas je bila takrat v lasti nemškega viteškega reda. Obstoj malečniške župnije Sveti Peter pri Mariboru je izpričan leta 1338, ko je župnik Hartnid privolil v namestitev kaplana pri kapeli sv. Ožbalta v Hrastovcu.
Leta 2002 so tam našli ostanke naselbine iz 3. tisočletja pred našim štetjem. Naselbina je iz treh različnih obdobij (od bakrene dobe do srednjega veka).[6]
Glaserjev festival
[uredi | uredi kodo]Glaserjev festival se v Malečniku prireja od leta 2022 in je posvečen duhovniku Marku Glaserju. Pobudnik je bil župnijski upravitelj dr. Sebastijan Valentan.
Pri pripravi festivala sodelujeta Pokrajinski arhiv Maribor in Nadškofijski arhiv Maribor, ki se za pripravo priložnostne razstave o zgodovini Malečnika in njegove okolice povežeta še z lokalno skupnostjo, predvsem z župnijo sv. Petra pri Mariboru, tudi malečniško osnovno šolo in posamezniki lokalnimi društvi. Razstava ima prostor v Glaserjevem salonu z galerijo. Razstavljeni so originalni dokumenti, listine, reprodukcije fotografij, ščitna pisma itd.
Prva razstava, prirejena leta 2022, je imela naslov Ko zgodbo o pozabljeni malečniški preteklosti pripovedujejo arhivi. Izpostavljene so bile ključne kulturnozgodovinske in geografske značilnosti Malečnika, kot tudi z njo povezane cerkvene zgodovine.[7]
Sklici in opombe
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
- ↑ Krajevni leksikon dravske banovine. Ljubljana. 1937. str. 434−435. COBISS 17618945.
- ↑ »Habsburško cesarstvo - Katastrski zemljevidi (XIX. stoletje)«. maps.arcanum.com. Pridobljeno 13. septembra 2025.
- ↑ »SiStat«. 11. november 2025. Pridobljeno 11. junija 2025.
- ↑ Zmazek, France (1879). Fara sv. Petra pri Mariboru. Krajepisno-zgodovinske črtice. Maribor: Samozaložba. str. 21-22. COBISS 4646915.
- ↑ Kramberger, Bine (2021). Malečnik. Ljubljana: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije. COBISS 62387459. ISBN 978-961-6990-86-8.
- ↑ Maček, Jure (2024). »Glaserjev festival v Malečniku z razstavami Pokrajinskega arhiva Maribor in Nadškofijskega arhiva Maribor (2022−2024)«. Arhivi. str. 226−229. Pridobljeno 11. novembra 2025.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Radovanovič, Sašo (1996). Podravje, Maribor, Ptuj A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka. COBISS 40212481. ISBN 86-7195-219-3.
- Krušič, Marjan (2009). Slovenija: turistični vodnik. Založba Mladinska knjiga. COBISS 244517632. ISBN 978-961-01-0690-6.
- www.pdgmalecnik.si Pridobljeno 26. 9. 2019
