Pojdi na vsebino

Mestna občina Maribor

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Mestna občina Maribor
Mestna občina v Sloveniji
Zastava Mestna občina Maribor
Zastava		Grb Mestne občine Maribor
Grb
Lega občine v Sloveniji
Lega občine v Sloveniji[2]
46°33′N 15°39′E / 46.550°N 15.650°E / 46.550; 15.650
DržavaSlovenija Slovenija
Statistična regijapodravska
Sedež občineMaribor
Upravljanje
 • ŽupanSaša Arsenovič
Površina
 • Skupno147,5 km2
Prebivalstvo
 (2025)[3]
 • Skupno114.301
 • Gostota770 preb./km2
 • Moški
57.014
 • Ženske
57.287
Avtomobilska oznakaMB
Spletna stranmaribor.si

Maribor je druga najštevilčnejša mestna občina v Republiki Sloveniji (s središčem v Mariboru, drugem največjem mestu v državi) z okoli 114.000 stalnimi prebivalci (2025).

Župan občine je Aleksander Saša Arsenovič, izvoljen leta 2019. Občino sestavlja enajst mestnih četrti (Brezje-Dogoše-Zrkovci, Center, Ivan Cankar, Koroška vrata, Magdalena, Nova vas, Radvanje, Pobrežje, Studenci, Tabor, Tezno) in šest krajevnih skupnosti (Bresternica-Gaj, Kamnica, Limbuš, Pekre, Razvanje, Malečnik-Ruperče). Tako povezovanje zadovoljuje splošne in skupne potrebe prebivalcev, hkrati pa vzpodbuja medsebojne odnose, razvoj bivalnega prostora in same krajevne kulture. Leta 2025 ima občina 114.301 prebivalcev.[4]

Statut

[uredi | uredi kodo]

Statut je temeljni pravni akt občine, ki ureja njen pravni položaj, organizacijo in delovanje ter razmerja med občinskimi organi in prebivalci. Na njegovi podlagi Mestna občina Maribor uresničuje ustavno zagotovljeno lokalno samoupravo in opravlja naloge, ki so ji dodeljene z zakonom in drugimi predpisi.[5]

Pomemben del statuta je namenjen ureditvi organov občine. Statut opredeljuje pristojnosti mestnega sveta kot najvišjega predstavniškega organa, vlogo župana kot nosilca izvršilne oblasti ter delovanje mestne uprave. Poleg tega določa tudi delovna telesa mestnega sveta in druge organe, ki sodelujejo pri odločanju in izvajanju občinskih nalog.[5]

Podnebni diagram za Maribor
JFMAMJJASOND
 
 
30
 
1
-6
 
 
34
 
2
-3
 
 
54
 
10
-1
 
 
68
 
17
6
 
 
97
 
23
13
 
 
123
 
29
18
 
 
116
 
30
19
 
 
118
 
31
20
 
 
100
 
25
9
 
 
116
 
12
4
 
 
107
 
9
0
 
 
84
 
2
-5
povprečne temperature v °C
skupno padavin v mm
vir:
imperialna pretvorba
JFMAMJJASOND
 
 
1.2
 
34
21
 
 
1.3
 
36
27
 
 
2.1
 
50
30
 
 
2.7
 
63
43
 
 
3.8
 
73
55
 
 
4.8
 
84
64
 
 
4.6
 
86
66
 
 
4.6
 
88
68
 
 
3.9
 
77
48
 
 
4.6
 
54
39
 
 
4.2
 
48
32
 
 
3.3
 
36
23
povprečne temperature v °F
skupno padavin v inčih

Naselja v Mestni občini Maribor

[uredi | uredi kodo]

Po statutu je Mestna občina Maribor temeljna samoupravna lokalna skupnost, ki obsega območja mesta Maribor in naslednjih naselij: Bresternica, Celestrina, Dogoše, Gaj nad Mariborom, Grušova, Hrastje, Hrenca, Jelovec, Kamnica, Laznica, Limbuš, Malečnik, Maribor, Meljski Hrib, Metava, Nebova, Pekel, Pekre, Počehova, Razvanje, Ribniško selo, Rošpoh - del, Ruperče, Srednje, Šober, Trčova, Vinarje, Vodole, Vrhov Dol, Za Kalvarijo, Zgornji Slemen - del, Zrkovci.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Z združevanjem manjših upravnih oddelkov in z ustanavljanjem tako imenovanih davčnih občin je dal Jožef II. sestaviti seznam zemljišč za davčne namene. Na podlagi teh občin so pripravili zemljiški kataster, zato so jih imenovali tudi katastrske občine. Na ta način je nastal t. i. Jožefinski oziroma Jožefov kataster, ki je temeljil na teh katastrskih občinah. Te so predstavljale razmeroma stabilne in natančno izmerjene teritorialne enote, ki so omogočale oblikovanje večjih upravnih struktur. Pri vzpostavljanju katastrskih občin so se med posameznimi območji pojavile precejšnje razlike, pri čemer so imele najmanj prebivalcev občine na območju mariborskega okrožja.[6]

12. aprila 1952 je bil ob teritorialni razdelitvi Slovenije sprejet Zakon o razdelitvi Ljudske republike Slovenije na mesta, okraje in občine. Maribor je s tem zakonom dobil značaj mesta. Junija istega leta je imel eno občino, ki je zaobjemala ožje mestno območje in občino Kamnica.[7]

Občinska naselja

Mestne četrti in krajevne skupnosti

[uredi | uredi kodo]
Mestne četrti in krajevne skupnosti

Območje mestne občine je razdeljeno na 11 mestnih četrti in 6 krajevnih skupnosti.

Mestne četrti so:

[uredi | uredi kodo]

Krajevne skupnosti so:

[uredi | uredi kodo]

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Sklici in opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. Zemljevid Arhivirano 2017-07-29 na Wayback Machine. na Geopedii
  2. ↑ Zemljevid Arhivirano 2017-07-29 na Wayback Machine. na Geopedii
  3. ↑ »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. www.stat.si. Pridobljeno 13. septembra 2024.
  4. ↑ »Spoznaj mestno občino | Mestna občina Maribor«. maribor.si. 22. julij 2021. Pridobljeno 11. januarja 2026.
  5. 1 2 Statut Mestne občine Maribor. Medobčinski uradni vestnik. 2011.
  6. ↑ Grafenauer, Božo. Lokalna samouprava na Slovenskem. Maribor. str. 87.
  7. ↑ Kopač, Janez (2006). Lokalna oblast na Slovenskem v letih 1945–1955. Ljubljana: Zgodovinski arhiv. str. 86-87.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Mestna_občina_Maribor&oldid=6613717«