Občina Trbovlje

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Občina Trbovlje
Trbovlje.png

Grb občine Trbovlje

Umestitev občine Trbovlje v Sloveniji

Zemljevid na Geopedii

Površina: 58 km²
Župan: Jasna Gabrič
Prebivalcev
 - moških
 - žensk
16221 (2017)[1]
7926
8295
Povprečna starost: 38,41 let
Stanovanjske površine:
 - gospodinjstev:
 - družin:
26,45 /osebo
7.226
5.342
Delovno aktivnih:
 - brezposelnih:
8.562
1.599
Povprečna plača (avgust 2003):
 - bruto:
 - neto:
 
256.931 SIT
163.314 SIT
Študentov: 633
Vir: Statistični urad Republike Slovenije, popis prebivalstva 2002

Občina Trbovlje je ena od občin v Zasavju v Republiki Sloveniji. Njeno ozemlje delita na manjši južni del in severni večji del reka Sava in železniška proga Ljubljana - Zidani most. Središče občine je mesto Trbovlje, ki se razteza po 5 km dolgi in 3 km široki dolini, obdani z obrobnimi bregovi. Po celotni dolini teče reka Trboveljščica, ki se na koncu doline izliva v reko Savo. Po površini sodi med manjše občine v Sloveniji z veliko gostoto naseljenosti. Sredi leta 2015 se je mesto Trbovlje s 16.450 prebivalci uvrščalo na 27. mesto med slovenskimi občinami.[2]

Zgodovina občine[uredi | uredi kodo]

Ljudsko štetje leta 1771, ki so ga izvedli mešani odbori oficirjev in civilnih komisarjev, je pomenilo razdelitev ozemlja far na manjša ozemlja, na tako imenovane konskripcijske (popisne) občine, ki so predstavljale naborne okraje[3]. Na področju Trbovelj so naredili tri popisne občine: Retje, Loke in Trbovlje.[4] Zaradi nastanka novega katastra leta 1825 so združevali prejšnje popisne občine. Na trboveljskem področju so združili popisno-davčne občine Retje, Loke in Trbovlje v katastrski (davčni) občini Trbovlje.[5] Na podlagi provizoričnega zakona o občinah iz leta 1849, je leta 1850 na območju katastrske občine Trbovlje nastala Krajevna občina Trbovlje. V njej so se združile katastrske občine Trbovlje, Knezdol, Sv. Lenart, Ojstro in Sv. Marko.[6] Občina Trbovlje je spadala pod okrajni urad v Laškem, nad njim je bil kot politična in finančna oblast okrožni urad v Mariboru, kot sodna oblast pa okrožno sodišče v Celju.[7]

Po koncu prve svetovne vojne se je občina Trbovlje uvrščala k okrajnemu glavarstvu Celje ter sodnemu okraju Laško. K njej so sodile katastrske občine Gabersko, Sv. Katarina, Knezdol, Sv. Lenart, Loke, Sv. Marko, Ojstro, Planinska vas, Plesko, Prapretno, Retje, Studence in Trbovlje.[8]

Po popisu prebivalstva leta 1931 je občina Trbovlje imela 17.183 prebivalcev.[9] V letu 1933 se je zgodila največja sprememba glede ozemlja trboveljske občine, ko je bila ustanovljena občina Hrastnik – Dol. Pred ustanovitvijo občine Hrastnik – Dol je trboveljska občina obsegala 3977 ha, po ustanovitvi le – te, pa je obsegala 3008 ha in 10 krajev: Trbovlje, Loke, Retje, Knezdol, Planinsko vas, Sv. Katarino, Sv. Marko, Ojstro (del) in Sv. Planino.[10]

Med drugo svetovno vojno so po upravnopolitični razdelitvi Spodnje Štajerske ukinili laški okraj in zaradi pomembnosti tega področja ustanovili trboveljsko okrožje (Kreis Trifail). Novo okrožje Trbovlje je imelo približno 50.000 prebivalcev na 560 km2 površine, obsegalo pa je občine Trbovlje, Zagorje, Hrastnik, na vzhodu in jugu so ga omejevali kraji Huda jama z Rečico, Zidani Most, Loka pri Zidanem Mostu, Radeče, Podkum, Polšnik in Dole pri Litiji, na zahodu Vače in Trojane, na severu pa je segalo do Čemšeniške planine, vrhov Mrzlice, Kala in Gozdnika.[11]

Po drugi svetovni vojni so bile Trbovlje središče trboveljskega okraja, imenovanega Okrajni ljudski odbor Trbovlje (OLO). Upravno se je delil na naslednje krajevne ljudske odbore (KLO)[12] in sicer Bevško, Breg, Čeče, Čemšenik, Dobovec, Dol pri Hrastniku, Dole pri Litiji, Gabersko, Hrastnik, Izlake, Kisovec-Loke, Klek, Kolovrat, Kotredež, Krnice-Kovk, Loka, Marno, Mlinše, Polšnik, Prapretno, Radeče, Razbor, Rimske Toplice, Sv. Jedert, Sv. Jurij pod Kumom, Sv. Urh, St. Gotard, Št. Lambert, Trbovlje, Turje, Zagorje, Zidani most.[13]

Ponovno uvedbo občin je 19. aprila 1952 uzakonil Zakon o razdelitvi Ljudske republike Slovenije na mesta, okraje in občine. Okraj Trbovlje je obsegal naslednje občine (13): Čemšenik, Dol pri Hrastniku, Dole pri Litiji, Hrastnik (mestna občina), Loke pri Zidanem mostu, Mlinše, Podkum, Polšnik, Radeče (mestna občina), Senožeti, Trbovlje (mestna občina), Trojane, Zagorje ob Savi (mestna občina).[14] Mestna občina Trbovlje je leta 1952 po površini merila 5.740 ha in štela 15.492 prebivalcev v 18 naseljih.[15]

Junija 1955 je bil sprejet tudi Zakon o območjih okrajev in občin v Ljudski republiki Sloveniji. V Sloveniji je bilo 11 okrajev, ki so bili razdeljeni na 130 občin. Okraj Trbovlje s sedežem v Trbovljah je sestavljalo 8 občin (115.100 prebivalcev): Brežice, Hrastnik, Radeče, Senovo, Sevnica, Trbovlje, Videm – Krško, Zagorje ob Savi. Občina Trbovlje je takrat štela približno 16.600 prebivalcev.[16] Leta 1958 je bil okraj Trbovlje ukinjen in občina Trbovlje je prešla pod okraj Ljubljana.[17]

Po osamosvojitvi Slovenije, je bil 3. oktobra 1994 sprejet Zakon o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območji, s katerim je bilo ustanovljenih 147 občin[18]. Občina Trbovlje je obsegala 57,8 km2 in imela 9 katastrskih občin s 17 naselji ter 2658 hišnimi številkami. Naselja so bila naslednja: Čebine, Čeče (del), Dobovec, Gabrsko, Ključevica, Knezdol, Ojstro, Ostenk, Partizanski vrh, Planinska vas, Prapreče (del), Prapretno (del), Škofja Riža, Trbovlje, Vrhe (del), Završje, Župa.[19]

Občina danes[uredi | uredi kodo]

Danes je občina Trbovlje del zasavske statistične regije. Meri 58 km2 in se po površini med slovenskimi občinami uvršča na 122. mesto.[2] Po popisu leta 2002 je bilo v občini Trbovlje 18.406 prebivalcev,[20] dne 1. januarja leta 2017 pa 16.221 prebivalcev.

Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

Trboveljski dimnik, 360 m

Ob Termoelektrarni Trbovlje se nad dolino reke Save in zasavskim hribovjem dviga 360 m visok Trboveljski dimnik, najvišja zgradba v Sloveniji in najvišji dimnik v Evropi. Po zgraditvi leta 1976 se je onesnaženost zraka z žveplovodikom razporedila bolj enakomerno po Sloveniji; v Zasavskih dolinah se je zmanjšala, povečala pa se je v višjeležeči vasi Dobovec in v Savinjski dolini.

Naselja v občini[uredi | uredi kodo]

Čebine,Čeče, Dobovec, Gabrsko, Klek, Ključevica, Knezdol, Ojstro, Ostenk, Planinska vas, Prapreče, Retje nad Trbovljami, Sveta Planina (nekdanji Partizanski Vrh), Škofja Riža, Trbovlje, Vrhe, Završje, Župa

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2017". Statistični urad Republike Slovenije. 6. junij 2017. Pridobljeno dne 7. junija 2017. 
  2. ^ 2,0 2,1 "Trbovlje - Slovenske regije in občine v številkah". www.stat.si. Pridobljeno dne 2018-01-06. 
  3. ^ Grafenauer, Božo. Lokalna samouprava na Slovenskem: teritorialno-organizacijske strukture. Maribor: Pravna fakulteta, 2000, 93-94.
  4. ^ Ivančič Lebar, Irena. Naše Trbovlje: od trga do mesta. Trbovlje: Zasavski muzej, 2006, 8.
  5. ^ Orožen, Janko. Zgodovina Trbovelj, Hrastnika in Dola. 1, Od početka do 1918. Trbovlje: Občinski ljudski odbor, 1958, 65.
  6. ^ Ivančič Lebar, Irena. Naše Trbovlje: od trga do mesta. Trbovlje: Zasavski muzej, 2006, 13.
  7. ^ Orožen, Janko. Zgodovina Trbovelj, Hrastnika in Dola. 1, Od početka do 1918. Trbovlje: Občinski ljudski odbor, 1958, 651.
  8. ^ Zdovc, Hedvika. »Prizadevanja občine Trbovlje za ustanovitev sreskega poglavarstva v Trbovljah.« Arhivi: glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije, 24/1 (2001), 37.
  9. ^ Definitivni rezultati popisa stanovništva: od 31 marta 1931 godine, Knj. 1, Prisutno stanovništvo, broj kuća i domaćinstava. Beograd: Državna štamparija, 1937, str. 22.
  10. ^ Ivančič Lebar, Irena. Naše Trbovlje: od trga do mesta. Trbovlje: Zasavski muzej, 2006, 65.
  11. ^ Jerman, Gregor, Andrej Zorko. Okupacija, mobilizacija. Trbovlje: Zasavski muzej, 2007, 31-36.
  12. ^ Ivančič Lebar, Irena. Naše Trbovlje: od trga do mesta. Trbovlje: Zasavski muzej, 2006, 65.
  13. ^ Uradni list Ljudske Republike Slovenije, št. 33/1945.   
  14. ^ Uradni list Ljudske Republike Slovenije, št. 11/1952
  15. ^ Krajevni leksikon Ljudske republike Slovenije: osnovni podatki o prebivalstvu, šolstvu, zdravstvu, poštah, železniških postajah, s seznamom katastrskih občin, planinskih postojank in abecednim imenikom zaselkov in naselij. Ljubljana: Uradni list LRS, 1954, 266-267.
  16. ^ Grafenauer, Božo. Lokalna samouprava na Slovenskem: teritorialno-organizacijske strukture. Maribor: Pravna fakulteta, 2000, 303-305.
  17. ^ Grafenauer, Božo. Lokalna samouprava na Slovenskem: teritorialno-organizacijske strukture. Maribor: Pravna fakulteta, 2000, 310.
  18. ^ Grafenauer, Božo. Lokalna samouprava na Slovenskem: teritorialno-organizacijske strukture. Maribor: Pravna fakulteta, 2000, 369-370.
  19. ^ Ivančič Lebar, Irena. Naše Trbovlje: od trga do mesta. Trbovlje: Zasavski muzej, 2006, 105.
  20. ^ Prebivalstvo po kraju popisa in navzočnosti ob popisu, občine, Slovenija, popis 2002. [1] (Dostop: januar 2018)

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]