Zasavje

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Pet zasavskih občin

Zasavje je geografska in statistična regija v osrednji Sloveniji, ki obsega hribovit svet ob reki Savi med Ljubljansko kotlino in Panonsko nižino v Posavskem hribovju. Glavno središče regije in največje mesto v Zasavju so Trbovlje. Regionalni središči sta Zagorje ob Savi in Hrastnik.

Območje Zasavja se ne ujema z zgodovinskimi deželnimi mejami. Južni in zahodni del (Zagorje ob Savi) sta bila v času Avstro-Ogrske del Kranjske, severnovzhodni (Trbovlje in Hrastnik) pa del Štajerske. Kot toponim se Zasavje tako pojavi razmeroma pozno, v času Kraljevine SHS ga leta 1928 z vodnikom »Zasavje - praktični vodnik« uvede geograf in potopisec Rudolf Badjura.

Industrializacija Zasavja[uredi | uredi kodo]

Ozemlje današnjega Zasavja je z odprtjem premogovnikov v Zagorju, Trbovljah in Hrastniku je bilo v prvi polovici 19. stoletja prvo na Slovenskem industrializirano, tudi zaradi bližine Južne železnice, saj je Zidani Most leta 1862 z dograditvijo proge do Zagreba in Siska postal pomembno železniško križišče. Pri iskanju najustreznejše različice poteka Južne železnice je bilo odločilno, da so na območju Zasavja odkrili velike zaloge rjavega premoga, ki pa jih zaradi prometne odmaknjenosti niso mogli enostavno transportirati, poleg tega pa so bili pri Litiji še rudniki svinca ter topilnica železa v Pasjeku. Do leta 1873 je v zasavski industriji vodilo Zagorje z državno topilnico cinka in svinca, steklarno, opekarno in apnenicami. Z ustanovitvijo Trboveljske premogokopne družbe (TPD) se je uveljavilo še Trbovlje, kot premogovniško in industrijsko mesto pa se je začel razvijati tudi Hrastnik.

Danes od vseh rudnikov obratuje le še rudnik v Hrastniku, pa tudi zanj je že, kljub nasprotovanju lokalne skupnosti, določen program zapiranja. Območje se dandanes sooča s težavnimi razmerami, ki sta jih za sabo pustila težka industrija in premogovništvo. Na najslabšem glasu je trboveljska cementarna Lafarge, ki je v zrak izpuščala presežne količine rakotvornih snovi.

Znane osebnosti[uredi | uredi kodo]

Verjetno najbolj znan Zasavec je nekdanji predsednik predsedstva SFRJ in kasneje predsednik Republike Slovenije, Janez Drnovšek. Pokopan je na zagorskem pokopališču in ima v Zagorju postavljen tudi doprsni kip.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Karmen Sadar ...: Zasavje, Pomurska založba, 1998

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

  • Več gradiva o temi Zasavje v Wikimedijini zbirki