Andrej Guček

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Andrej Guček
Portret
Andrej Guček
Osnovni podatki
Znan tudi kot Tom Sin, Im Ago
Rojstvo Andrej Guček
10. november 1963({{padleft:1963|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:10|2|0}}) (54 let)
Ljubljana
Slogi folk rock, blues rock, country rock
Poklic glasbenik, sociolog, kitarist, kantavtor
Glasbila kitara, vokal, klavir, orglice
Leta delovanja 1989 - danes
Založba ZKP RTV Slovenija
Multi Records
Sinthome Records
Klopotec
Povezani
ustvarjalci
Hiša, Bluesteam, Peaceful Riders
Spletna stran andrejgucek.si
Prepoznavni instrumenti
Ibanez Artist, Martin HD-28
Sigic.si

Andrej Guček, slovenski kantavtor in rock glasbenik, * 10. november 1963, Ljubljana.

Odraščal je v Trbovljah. Guček je član glasbenih skupin Hiša, Bluesteam in Peaceful Riders. Ob klavirju in kitari nastopa tudi kot samostojni kantavtor. Leta 1989 je diplomiral na Fakulteti za telesno kulturo v Ljubljani, leta 1998 magistriral na Filozofski fakulteti v Ljubljani iz sociologije kulture. S skupino Hiša je dosedaj objavil trinajst plošč. Za sedem studijskih plošč je napisal glasbo in besedila. Leta 2010 je izdal prvo samostojno ploščo z naslovom Temne zore, ki jo je v celoti posnel sam. Pri založbi Klopotec je v decembru 2016 izšla njegova druga samostojna plošča Delta.

Diskografija[uredi | uredi kodo]

Solo[uredi | uredi kodo]

  1. Temne zore (Multi Records, 2010)
  2. Delta (Klopotec, 2016)

S skupino Hiša[uredi | uredi kodo]

  1. Hiša (ZKP RTV Slovenija, 1994)
  2. Neskončna pot (ZKP RTV Slovenija, 1996)
  3. Illusion Anyway - Tribute to Neil Young (ZKP RTV Slovenija, 1997)
  4. Kompas srca (ZKP RTV Slovenija, 1998)
  5. Nevarna razmerja (ZKP RTV Slovenija, 2000)
  6. Silicijevo nebo (ZKP RTV Slovenija, 2002)
  7. Trenutki 1992 - 2002 (ZKP RTV Slovenija, 2004)
  8. Za en dotik (ZKP RTV Slovenija, 2006)
  9. Čas ali svoboda (Multi Records, 2010)
  10. Skoraj poletje (ZKP RTV Slovenija, 2011)
  11. Peaceful Riders (Sinthome Records, 2015)
  12. Illusion Anyway 2 - Tribute to Neil Young (Sinthome Records, 2015)
  13. Radiolive (Sinthome Records, 2015)

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Note Ta biografski članek o glasbeniku je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi.