Andrej Guček

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Andrej Guček
Portret
Andrej Guček
Osnovni podatki
Znan tudi kotTom Sin, Im Ago
RojstvoAndrej Guček
10. november 1963({{padleft:1963|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:10|2|0}}) (56 let)
Ljubljana
Slogifolk rock, blues rock, country rock
Poklicglasbenik, sociolog, kitarist, kantavtor
Glasbilakitara, vokal, klavir, orglice
Leta delovanja1989 - danes
ZaložbaZKP RTV Slovenija
Multi Records
Sinthome Records
Klopotec
Povezani
ustvarjalci
Hiša, Bluesteam, Peaceful Riders, Nino de Gleria, Klavdij Skrt, Bojan Cvetrežnik, Davor Klarič, Avtomobili, Marko Vuksanovič, Miloš Simić, Andraž Mazi, Aleksander Mežek, Žiga Golob, Jure Tori, Orlek, Simon Jurečič, Jani Hace, Rudi Bučar, Iztok Repovž, Boštjan Gombač, Sergej Ranđelović, Matjaž Predanič, Blaž Učakar
Spletna stranandrejgucek.si
Prepoznavni instrumenti
Ibanez Artist, Martin HD-28
Sigic.si

Andrej Guček, slovenski kantavtor in rockovski glasbenik, * 10. november 1963, Ljubljana.

Odraščal je v Trbovljah. Guček je pevec, multiinstrumentalist, avtor besedil in glasbe pri skupini Hiša, ki profesionalno deluje od leta 1991. S skupino Hiša je objavil trinajst plošč, za sedem studijskih albumov, izdanih za založbo ZKP RTV Slovenija, je napisal besedila in glasbo, bil je nominiran in prejel nekaj prestižnih slovenskih glasbenih nagrad. (Zlata nota, Zlati petelin, Slovenija rock festival, Album leta idr.). S skupino Hiša je leta 1996 nastopil v ljubljanskih Križankah kot predskupina ameriške zasedbe Cowboy Junkies. V letih 2005, 2006 in 2011, ob dvajsetletnici delovanja skupine Hiša, je nastopil na samostojnih koncertih v Cankarjevem domu v Ljubljani. Za Radio Slovenija je posnel več koncertov, zadnjega s skupino Hiša leta 2011 s prenosom v živo iz Studia 14. Posebej uspešen je bil koncert skupine Hiša, ki ga je aprila leta 1999 posnela Televizija Slovenija. Leta 2003 je skupaj z Juretom Torijem (iz benda Orlek) ustanovil skupino Bluesteam, s katero je leta 2005 nastopil na mednarodnem blues festivalu Postojna Blues. Leta 2003 je s skupino Hiša ustanovil frakcijo Peaceful Riders, ki je preigravala ameriško 'west coast' folk glasbo. 2008 je s skupino Hiša ponovno nastopil na Postojna Blues festivalu. Leta 2010 je stopil na samostojno glasbeno pot in pri založbi Multirecords objavil prvo samostojno, kantavtorsko ploščo z naslovom Temne zore, ki jo je v celoti posnel sam. Pri založbi Klopotec je v decembru 2016 izšla njegova druga samostojna plošča Delta, za katero je napisal vso glasbo in besedila. Na plošči je sodeloval z Ladom Jakšo (saksofoni, klaviature), Simonom Jurečičem (bas), Iztokom Repovžem (bobni) in Andražem Mazijem (pedal steel kitara).

Od leta 2019 nastopa s skupino Andrej Guček & bend v kateri sodelujejo: Iztok Pepelnjak - bobni, spremljevalni vokal, Simon Jurečič - bas, Matjaž Predanič - klaviature. V tej zasedbi je 14. 12. 2019, za oddajo Janeta Webra 'Sobotni koncert', odigral koncert, ki ga je v živo prenašal 1. program Radia Slovenija.

Andrejeva glasba sodi v žanr americane, ki zajema elemente folka, rocka, countrya in rhythm & bluesa. Njegova formalna glasbena izobrazaba obsega pet letnikov violine, dva letnika kitare in dva letnika klavirja. Leta 1989 je diplomiral na Fakulteti za telesno kulturo v Ljubljani, leta 1998 je na Filozofski fakulteti v Ljubljani pridobil znanstveni magisterij iz sociologije kulture .

Diskografija[uredi | uredi kodo]

Solo[uredi | uredi kodo]

  1. Temne zore (Multi Records, 2010)
  2. Delta (Klopotec, 2016)

S skupino Hiša[uredi | uredi kodo]

  1. Hiša (ZKP RTV Slovenija, 1994)
  2. Neskončna pot (ZKP RTV Slovenija, 1996)
  3. Illusion Anyway - Tribute to Neil Young (ZKP RTV Slovenija, 1997)
  4. Kompas srca (ZKP RTV Slovenija, 1998)
  5. Nevarna razmerja (ZKP RTV Slovenija, 2000)
  6. Silicijevo nebo (ZKP RTV Slovenija, 2002)
  7. Trenutki 1992 - 2002 (ZKP RTV Slovenija, 2004)
  8. Za en dotik (ZKP RTV Slovenija, 2006)
  9. Čas ali svoboda (Multi Records, 2010)
  10. Skoraj poletje (ZKP RTV Slovenija, 2011)
  11. Peaceful Riders (Sinthome Records, 2015)
  12. Illusion Anyway 2 - Tribute to Neil Young (Sinthome Records, 2015)
  13. Radiolive (Sinthome Records, 2015)

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]