Občina Žetale

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Občina Žetale
Občina Žetale grb.gif

Grb občine Žetale

Umestitev občine Žetale v Sloveniji

Zemljevid na Geopedii

Površina: 38,0 km²
Župan: Anton Butolen
Prebivalcev
 - moških
 - žensk
1300 (2017)[1]
676
624
Povprečna starost: 38,00 let
Stanovanjske površine:
 - gospodinjstev:
 - družin:
24,15 m²/osebo
395
356
Delovno aktivnih:
 - brezposelnih:
614
120
Povprečna plača (avgust 2014):
 - bruto:
 - neto:
 
1319,28
901,21
Študentov: 47
Vir: Statistični urad Republike Slovenije, popis prebivalstva 2002

Občina Žetale je ena od občin v Republiki Sloveniji.

Občina Žetale leži na jugozahodnem delu Haloz. Ozemlje občine Žetale je izredno razgibano in so zanj značilna strma pobočja. Posamezni vrhovi se vzpenjajo nad 400 metrov nadmorske višine. Razprostira se na 38 km2 površine gozdnatih Haloz, razpeta med najvzhodnejše ostanke Alp, 882 m visoko Donačka gora, Macelj in Resenik. Šestdeset odstotkov ozemlja občine Žetale pokrivajo gozdovi. Občina je v celoti hribovita, le ozke doline omogočajo normalno prometno povezavo s svetom. Središče občine je vas Žetale, kjer se nahajajo vse najpomembnejše ustanove: osnovna šola, ambulanta, pošta, krajevni urad, župnijski urad. Tu je tudi sedež novo nastale Občine Žetale, ki je bila ustanovljena 1. januarja 1999. Občino sestavlja pet zaselkov: Žetale, Čermožiše, Nadole, Kočice in Dobrina.

Žetale so v pisnih virih prvič omenjene že leta 1228. Leta 1371 je bil v Žetalah ustanovljen vikariat, leta 1563 pa župnija. Osnovna šola je v Žetalah začela delovati leta 1812. V preteklosti je v dolini Rogatnice potekala pomembna furmanska pot, kar je omogočalo tukajšnjemu prebivalstvu zaslužek in razvoj. Z uvedbo železnice v naše kraje je ta dejavnost zamrla in posledica tega je bila stagnacija in propadanje tega območja. Na vsem tem območju živi danes 1439 prebivalcev, kar je manj kot leta 1800 in več kot polovica manj kot leta 1961, ko število prebivalstva dosegalo približno 2800.

Težnja upadanja števila prebivalcev se še ni ustavila. Tako drastično zmanjševanje števila prebivalstva je posledica težkih razmer gospodarjenja, predvsem kmetovanja in pa očitnega zapostavljanja tega območja, kakor tudi celotnih Haloz s strani širše družbene skupnosti. Občina spada med najrevnejše slovenske občine. Revščina in nerazvitost na tem območju je že pregovorna, vendar dobivajo ljudje tod nove ambicije. Z izredno pridnostjo, trmo in garanjem so se občani izkopali iz osebne revščine, ki je bila značilna v preteklosti, in približali svoj način življenja življenju razvitih. Ostala pa je družbena revščina in nerazvitost, še posebej na področju zobozdravstva, cestne infrastrukture, vodovodne napeljave, komunalne opremljenosti ter stanovanjske izgradnje. Nekateri načrti se že uresničujejo. Po tem, ko je nova šola že dograjena, gredo investicije predvsem za izgradnjo javnega vodovoda, modernizacijo cest, ureditev zdravstvenega varstva in drugega. Samo v nerazvitih občinah, kakršna je občina Žetale, še izglasujejo samoprispevek za izgradnjo šole, prisilno dajejo posojila Telekomu za izgradnjo telefona, sofinanciramo izgradnjo javnih cest in vodovodov v velikih zneskih, sofinanciramo izgradnjo elektroomrežja iz svojih žepov in sami obnavljamo kulturne spomenike. Ker se zavedajo, da si morajo najprej pomagati sami, vendar, naj jim država ne zameri, bodo vedno bolj glasno terjali tudi svoj delež, do katerega so kot obmejna, demografsko ogrožena občina, upravičeni. Pri teh zahtevah se bodo tudi v prihodnje povezovali s sosednjimi občinami in drugimi podeželskimi občinami s podobnimi problemi. Ko so pred štiridesetimi leti še imeli svojo prvotno občino, je bila v kraju redna zdravstvena, zobozdravstvena in celo babiška oskrba, policijska postaja, šola s 386 otroki, deloval je kamnolom, gozdno-gospodarski obrat, kmetijska zadruga, obrat pletarna z razvitim dopolnilnim delom doma in pridelavo vrbe. Kot že rečeno, je v občini takrat živelo 2800 ljudi, ki so imeli na voljo 200 delovnih mest. Z ukinitvijo občine so se začele seliti institucije, za njimi pa še gospodarski objekti. Jasno je, da so bili tudi drugi vzroki za upadanje števila prebivalstva, vendar je to, da se odločanje o temeljnih krajevnih zadevah prenese drugam, tudi eden izmed vzrokov počasnejšega razvoja in odseljevanja. Nerealno bi bilo reči, da tudi območje občine Žetale ni bilo deležno razvoja, vendar je bil žal počasnejši kot drugod.

Naselja v občini[uredi | uredi kodo]

Čermožiše, Dobrina, Kočice, Nadole, Žetale

Gospodarstvo[uredi | uredi kodo]

Prebivalci občine Žetale se v glavnem ukvarjajo s kmetijstvom, kjer prevladuje živinoreja, nekaj je vinogradništva in sadjarstva. Težava je v tem, da v kraju ni delovnih mest. Večinaobčanov je zaposlena izven naše občine. Naravne danosti omogočajo razvoj turizma, ki je najbolj perspektivna gospodarska panoga občine. V začetku bi se bilo moč osredotočiti na pohodništvo, kasneje pa razvoj kmečkega turizma in vinotočev. Zastavljene cilje bo mogoče dolgoročno uresničiti ob večjih vlaganjih države za razvoj tega demografsko ogroženega območja.

V Žetalah so rojeni[uredi | uredi kodo]

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]