Dobrina, Žetale
Dobrina | |
|---|---|
.jpg) Hiša v Dobrini | |
  Dobrina Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 46°17′4.86″N 15°48′32.01″E / 46.2846833°N 15.8088917°EKoordinati: 46°17′4.86″N 15°48′32.01″E / 46.2846833°N 15.8088917°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Podravska regija |
| Tradicionalna pokrajina | Štajerska |
| Občina | Žetale |
| Površina | |
| • Skupno | 6,87 km2 |
| Nadm. višina | 267 m |
| Prebivalstvo (2020)[1] | |
| • Skupno | 247 |
| • Gostota | 36 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 (CET) |
| • Poletje (DST) | UTC+2 (CEST) |
| Poštna številka | 2287 Žetale |
| Zemljevidi | Najdi.si, Geopedia.si |
Dobrina je naselje v Občini Žetale.
Dobrino sestavljajo zaselki Dobrina, Dobrinska Gorca, Globočec, Hrastov Vrh, Laze, Male Prekože, Podpeč, Rapače, Reber, Spodnje Ravno, Strajna, Temnjak, Velike Prekože, Veliki Vrh, Zgornje Ravno in Žale.
Gospodarstvo[uredi | uredi kodo]
V okolici prevladujejo gozdovi, travniki in pašniki. Razvita je živinoreja. V Dobrini so nekaj let po drugi svetovni vojni odprli pletilski obrat (stoli in drugo iz Vrbovih mladik), a so ga potem preselili v drug kraj.
Zgodovina[uredi | uredi kodo]
Leta 1957 je bilo v Dobrini 76 hišnih številk in 430 prebivalcev, leta 1995 pa še samo 291. Dobrina se v prvič omenja leta 1324, ko je Ortof, Oče Hermana Dobrinskega, kupil od Ucmanovih sinov pravico do nekaj desetine pri Rogatcu. V Dobrini je obstajal dvor, o katerem pa ni zanesljivih podatkov.
Prve omembe krajev pred 1500: Prekože (1308) in (1322), Dobrina (1324), Dobrinska Gorca (1340), Strajna (1423), Globočec (1436), Sopišovec (Ravno) (1440).
Viri[uredi | uredi kodo]
- Lojze Gajšek, Žetale, Župnija Žetale, Žetale 2001 (COBISS)
- Krušič, Marjan (2009). Slovenija: turistični vodnik. Založba Mladinska knjiga. ISBN 978-961-01-0690-6.
Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]
- ↑ "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2020". Statistični urad Republike Slovenije. 8. junij 2020. Pridobljeno 8. junija 2020.
