Dobrina, Žetale
Dobrina | |
|---|---|
.jpg) Hiša v Dobrini | |
  Dobrina Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 46°17′4.86″N 15°48′32.01″E / 46.2846833°N 15.8088917°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Podravska |
| Tradicionalna pokrajina | Štajerska |
| Občina | Žetale |
| Površina | |
| • Skupno | 6,87 km2 |
| Nadm. višina | 267 m |
| Prebivalstvo (2025)[1] | |
| • Skupno | 245 |
| • Gostota | 36 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 |
| • Poletni | UTC+2 |
| Poštna številka | 2287 Žetale |
| Zemljevidi | |
Dobrina je naselje v Občini Žetale, v Halozah na vzhodu Slovenije. Naselje se nahaja v tradicionalni pokrajini Štajerska in spada v Podravsko statistično regijo.
Dobrino sestavljajo zaselki Dobrina, Dobrinska Gorca, Globočec, Hrastov Vrh, Laze, Male Prekože, Podpeč, Rapače, Reber, Spodnje Ravno, Strajna, Temnjak, Velike Prekože, Veliki Vrh, Zgornje Ravno in Žale.
Gospodarstvo
[uredi | uredi kodo]V okolici prevladujejo gozdovi, travniki in pašniki. Razvita je živinoreja. V Dobrini so nekaj let po drugi svetovni vojni odprli pletilski obrat (stoli in drugo iz Vrbovih mladik), a so ga potem preselili v drug kraj.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Leta 1957 je bilo v Dobrini 76 hišnih številk in 430 prebivalcev, leta 1995 pa še samo 291. Dobrina se v prvič omenja leta 1324, ko je Ortof, Oče Hermana Dobrinskega, kupil od Ucmanovih sinov pravico do nekaj desetine pri Rogatcu. V Dobrini je obstajal dvor, o katerem pa ni zanesljivih podatkov.
Prve omembe krajev pred 1500: Prekože (1308) in (1322), Dobrina (1324), Dobrinska Gorca (1340), Strajna (1423), Globočec (1436), Sopišovec (Ravno) (1440).
Viri
[uredi | uredi kodo]- Lojze Gajšek, Žetale, Župnija Žetale, Žetale 2001 (COBISS)
- Krušič, Marjan (2009). Slovenija: turistični vodnik. Založba Mladinska knjiga. COBISS 244517632. ISBN 978-961-01-0690-6.
