Pojdi na vsebino

Občina Dobje

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Občina Dobje
Občina v Sloveniji
Lega občine v Sloveniji
Lega občine v Sloveniji[2]
46°8′13″N 15°23′40″E / 46.13694°N 15.39444°E / 46.13694; 15.39444
DržavaSlovenija Slovenija
Statistična regijasavinjska
Sedež občineDobje pri Planini
Upravljanje
 • ŽupanFranc Leskovšek (SLS)
Površina
 • Skupno17,5 km2
Prebivalstvo
 (2025)[3]
 • Skupno960
 • Gostota55 preb./km2
Spletna stranwww.dobje.si

Občina Dobje je ena od občin v Republiki Sloveniji. Pred razdelitvijo, leta 1999, je to ozemlje pripadalo občini Šentjur.

Naselja v občini

[uredi | uredi kodo]

Brezje pri Dobjem, Dobje pri Planini, Gorica pri Dobjem, Jezerce pri Dobjem, Lažiše, Presečno, Ravno, Repuš, Slatina pri Dobjem, Suho, Škarnice, Večje Brdo, Završe pri Dobjem[4]

Prebivalstvo

[uredi | uredi kodo]

V občini Dobje trenutno živi slabih tisoč prebivalcev, ki prebivajo v trinajstih vaseh oziroma naseljih v občini. Ob popisu leta 2001 je bila slovenščina materni jezik 980 (97,2 %) občanom, za 18 (1,8 %) oseb pa ni podatka. 763 ali 75,7 % je bilo rimokatoličanov.

Kratka zgodovina občine

[uredi | uredi kodo]

Občine kot upravnoteritorialne enote v današnjem pomenu besede so se vzpostavile za časa Habsburške monarhije leta 1849, ko je bil sprejet Provizorični zakon. Zakon je zagotavljal avtonomijo in samoupravo občin, ter jih ozemeljsko zamejil. Nove občine so se izoblikovale iz starejših katastrskih občin, zato je vsaka katastrska občina postala nova občina oziroma "Orts-Gemeinde", bila pa je dovoljena tudi združitev dveh katastrskih občin v krajevno občino, če je vsaka imela premalo prebivalcev. Na območju današnje občine Dobje sta se tako izoblikovali občini Suho in Paridol.[5]

Provizorični zakon je skozi čas doživljal več sprememb, zadnja večja je bila ob sprejetju decembrske ustave leta 1867, ko je bila zakonodaja glede občin prepuščena deželnim zborom. Tako je že do leta 1869 vzpostavljena občina Dobje, v sklopu katere so bila vključena naselja Suho, Paridol, Orešje, Jelce, Ravno, Škarnice in Večje Brdo. Občina spada pod okrajno glavarstvo Brežice in sodni okraj Kozje. V občini je stalo 215 hiš in je imela 1402 prebivalca.[6] Do leta 1910 je število prebivalcev naraslo na 1497, ki so zaradi določenih ozemeljskih sprememb živeli v krajih Suho, Paridol, Jelce, Ravno, Škarnice, Večje Brdo in na novo Brezje. Naselje Orešje je izpadlo iz občine. Pokrivala je 1952 hektarjev zemljišč, v njej pa je delovala ljudska šola, župnijska cerkev in poštna oddajalnica.[7]

Dobje pri Planini leta 1959.

Prvo svetovno vojno in novo Kraljevino SHS je občina Dobje dočakala nespremenjeno. Večja sprememba je šele prišla z novim občinskim zakonom iz leta 1933, ki je zapovedal, da mora občina imeti vsaj 3000 prebivalcev, kar pa Dobje ni dosegalo. Zato je večji del bil združen z občino Planina pri Sevnici, Paridol pa z občino Slivnica pri Celju.[8]

Ozemlje občine Dobje danes.

Po drugi svetovni vojni, avgusta 1945, je bil na območju Dobja izvoljen Krajevni narodnoosvobodilni odbor Dobje, ki je bil leta 1946 preimenovan v Krajevni ljudski odbor Dobje. Deloval je vse do leta 1952, ko so bile z občinskim zakonom ponovno uvedene občine v FLRJ Jugoslaviji. KLO Dobje je bilo pridruženo občini Planina pri Sevnici, razen par hiš, ki so prešle pod občino Slivnica pri Celju. Slivnica je bila že leta 1955 združena z občino Šentjur, nato pa ji je še leta 1957 sledila občina Planina pri Sevnici. Tako je bilo celotno območje Dobja vključeno v občino Šentjur. V Jugoslaviji so se počasi, od leta 1964 naprej, začele vzpostavljati Krajevne skupnosti, in ena izmed teh je bila tudi Krajevna skupnost Dobje.[9]

Po osamosvojitvi Slovenije, in novem zakonu leta 1994, ki je razdrobil mnoge občine, je bila občina Šentjur ena izmed redkih, ki je ostala nespremenjena. Toda v KS Dobje so zaradi nezadovoljstva leta 1998 izvedli referendum za odcepitev, ki je bil uspešen, zato od leta 1999 ponovno deluje občina Dobja.

Znamenitosti

[uredi | uredi kodo]
Dobje pri Planini in cerkev sv. Marije - Karmelske Matere Božje v središču.

V kraju Dobje pri Planini stoji župnijska cerkev sv. Marije - Karmelske Matere Božje, ki je bila zgrajena v 18. stoletju. Blizu še najdemo spomenik napadu Kozjanskega odreda na nemško kolono in spomenik osamosvojitvi Slovenije pri osnovni šoli. V občini še ponujajo gostinsko ponudbo ter prenočišča Gostilna pri Olgi in Kozjanska domačija.

Vzgoja in izobraževanje

[uredi | uredi kodo]

Predšolska vzgoja

[uredi | uredi kodo]

Osnovna šola

[uredi | uredi kodo]

Društva

[uredi | uredi kodo]
  • Dobjansko mladinsko društvo
  • Društvo Prisluhni Si
  • Društvo upokojencev Dobje
  • Društvo za pomoč hišnim ljubljenčkom in ljudem Opium
  • Konjeniško društvo Griva
  • Kulturno društvo Dobje
  • Kulturno umetniško društvo Petka
  • Prostovoljno gasilsko društvo Dobje
  • Šahovsko društvo Dobje
  • Športno društvo TE.NA.GO.
  • Športni klub Dobje

Seznam županov

[uredi | uredi kodo]

Sklici in opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. Zemljevid Arhivirano 2017-07-29 na Wayback Machine. na Geopedii
  2. ↑ Zemljevid Arhivirano 2017-07-29 na Wayback Machine. na Geopedii
  3. ↑ »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
  4. ↑ »Dobje«. Občina Dobje.
  5. ↑ Grafenauer, Božo (2000). Lokalna samouprava na Slovenskem: teritorialno-organizacijske strukture. Maribor: Pravna fakulteta. str. 93-111.
  6. ↑ Orts-Repertorium des Herzogthumes Steiermark. Gradec: Central-Commision. 1872. str. 114.
  7. ↑ Spezialortsrepertoarium der Österreichiches Länder vom Steiermark. Dunaj: K. K. Hof-und Staatsdruckerei. 1917. str. 128.
  8. ↑ Grafenauer, Božo (2000). Lokalna samouprava na Slovenskem: teritorialno-organizacijske strukture. Maribor: Pravna fakulteta. str. 230-236.
  9. ↑ »Zgodovina«. Občina Šentjur.

Viri

[uredi | uredi kodo]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Občina_Dobje&oldid=6633021«