Občina Ruše
Občina Ruše | ||
|---|---|---|
| ||
 Lega občine v Sloveniji[2] | ||
| 46°32′18″N 15°30′55″E / 46.53833°N 15.51528°E | ||
| Država |  Slovenija | |
| Statistična regija | podravska | |
| Sedež občine | Ruše | |
| Upravljanje | ||
| • Župan | Urška Repolusk | |
| Površina | ||
| • Skupno | 60,8 km2 | |
| Prebivalstvo (2025) | ||
| • Skupno | 7.175 | |
| • Gostota | 120 preb./km2 | |
| • Moški | 3.668 | |
| • Ženske | 3.507 | |
| Spletna stran | www | |
Občina Ruše je ena od občin v Republiki Sloveniji z okoli 7.500 prebivalci in središču v Rušah.
Nahaja se v zahodnem delu Štajerske ob vznožju Pohorja, 13 km zahodno od Maribora ter meri 61 km2, povprečna nadmorska višina mesta Ruše pa je 309 m. Najvišje se območje občine vzpne z Žigartovim vrhom (1347 m nadmorske višine). Na sever se razprostira do reke Drave medtem ko na jugu sega na pobočja vzhodnega Pohorja, grajenega iz tonalita in ostalih magmatskih kamnin. Prebivalstvo je skoncentrirano v 6 naseljih in zaselkih. Leta 2020 je na območju občine naseljenih 7017 prebivalcev. Največ (okoli 4.200) jih živi v občinskem središču Ruše. Ostala naselja na območju občine so: Bezena, Bistrica ob Dravi, Fala, Lobnica, Log in Smolnik.
Občina je relativno redko naseljena, s 124 prebivalci na km2 površine. Pretežni del aktivnega prebivalstva je zaposlen v industrijski dejavnosti in storitvah, manjši del pa se preživlja s kmetijstvom na kvalitetnih kmetijskih zemljiščih. Razvoj kraja so omogočile tudi prometne povezave, saj sta skozi občino Ruše speljani cestna in železniška povezava Maribora s Koroško. Najbližja povezava s sosednjo Avstrijo pa vodi preko mednarodnega mejnega prehoda Sv. Duh na Ostrem vrhu. Največje naravno bogastvo občine Ruše so njeni širni in bogati gozdovi, ki pokrivajo 83 % njene površine. V svojih nedrih skrivajo bisere, kot: naravni rezervat pragozd Šumik, potok Lobnica in slapova Veliki in mali Šumik.
Kraji v občini Ruše imajo izjemno bogato kulturno, zgodovinsko in politično dediščino. Že v bronasti dobi so ti kraji privabili prve naseljence. O dolgi in bogati zgodovini pa pričajo tudi arheološke najdbe, ki govore o prazgodovinski kulturi žarnih grobišč, pa o antičnih, rimskih gomilnih grobiščih, o sledovih stavb iz prazgodovinskega in rimskega obdobja, o mitreju iz tretjega stoletja.
Razvoj lokalne samouprave v Rušah
[uredi | uredi kodo]Obdobje pred letom 1848
[uredi | uredi kodo]Do sredine 19. stoletja območje današnje Občine Ruše ni imelo lastne lokalne samouprave. Spadalo je pod falsko gospoščino, ki je bila del deželne upravne ureditve Štajerske v okviru Habsburške monarhije. Uprava, sodstvo in davčna oblast so bili v pristojnosti fevdalnih gospodov.
V času reform Marije Terezije in Jožefa II. v 18. stoletju je prišlo do postopne centralizacije državne uprave. Območje Ruš je bilo vključeno v okrajno-kresijsko ureditev, pri čemer je upravno spadalo pod okraj Maribor. Uvedene so bile katastrske občine, vendar Ruše še niso obstajale kot samostojna občina ali samoupravna enota.
Obdobje 1849–1918
[uredi | uredi kodo]Z marčno ustavo leta 1849 je bila v habsburški monarhiji uvedena moderna občina kot temeljna samoupravna enota. Leta 1850 je bila na tej podlagi ustanovljena samostojna občina Ruše.
Občina Ruše je bila vključena v okraj Maribor in podrejena okrajnemu glavarstvu. Imela je lastne občinske organe, ki so opravljali naloge lokalne uprave, vzdrževanja infrastrukture, javnega reda in upravljanja občinskega premoženja. V tem obdobju je občinska samouprava v Rušah delovala neprekinjeno.
Obdobje 1919–1941
[uredi | uredi kodo]Po razpadu Avstro-Ogrske so Ruše postale del Dravske banovine v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev oziroma Kraljevini Jugoslaviji. Lokalna samouprava je bila ohranjena, občina Ruše pa je še naprej delovala kot samostojna upravna enota.
Z Zakonom o občinah leta 1933 je bila izvedena reorganizacija občin. K občini Ruše so bile priključene občine Bistrica pri Rušah, Lobnica in Smolnik, kar je pomenilo razširitev njenega območja in večjo upravno vlogo. Občina Ruše je ostala samostojna do začetka druge svetovne vojne.
Obdobje 1941–1945
[uredi | uredi kodo]Med drugo svetovno vojno je bilo območje Ruš vključeno v nemško okupacijsko upravo Spodnje Štajerske. Jugoslovanska občinska samouprava je bila odpravljena, občinski organi razpuščeni, lokalna uprava pa je delovala kot del nemške civilne oblasti v okviru okraja Maribor (Kreis Marburg).
Vzporedno so na območju Ruš delovali narodnoosvobodilni odbori, ki so prevzemali naloge lokalne oblasti zunaj okupacijskega sistema.
Obdobje 1945–1960
[uredi | uredi kodo]Po koncu vojne so Ruše postale del Ljudske republike Slovenije v Federativni ljudski republiki Jugoslaviji. Sprva so bile vključene v sistem krajevnih in okrajnih ljudskih odborov ter so upravno spadale pod Okraj Maribor.
Leta 1952 je bila ponovno ustanovljena samostojna občina Ruše z Občinskim ljudskim odborom. Leta 1955 je bila občina preoblikovana v komuno Ruše, ki je obsegala tudi območja današnjih občin Selnica ob Dravi in Lovrenc na Pohorju. Zaradi nadaljnje centralizacije je bila leta 1960 občina Ruše ukinjena.
Obdobje 1960–1982
[uredi | uredi kodo]Po ukinitvi samostojne občine je območje Ruš upravno spadalo pod Občino Maribor, natančneje pod njena urbana upravna območja Maribor Center in Maribor Tabor. Ruše so v tem času delovale le kot krajevna skupnost z omejenimi pristojnostmi, brez samostojnih občinskih organov.
Obdobje 1982–1994
[uredi | uredi kodo]Leta 1982 je bila ustanovljena Občina Maribor–Ruše, v okviru katere so Ruše ponovno pridobile status občinskega središča. Leta 1990 se je občina preimenovala v Občino Ruše. V tem obdobju so Ruše še vedno spadale v širši mariborski upravni prostor, vendar so imele lastne občinske organe. Leta 1994 je bila v okviru nove teritorialne ureditve Republike Slovenije oblikovana samostojna Občina Ruše.
Obdobje po letu 1994
[uredi | uredi kodo]Po letu 1994 Občina Ruše deluje kot samostojna lokalna samoupravna skupnost v Republiki Sloveniji. Ima izvoljenega župana, občinski svet in občinsko upravo. Leta 2006 so Ruše pridobile status mesta.
Naselja v občini
[uredi | uredi kodo]Bezena, Bistrica ob Dravi, Fala, Lobnica, Log, Ruše, Smolnik
Gospodarstvo
[uredi | uredi kodo]V današnjem času industrija še vedno zavzema največji delež v gospodarstvu občine Ruše, saj ustvari tri četrtine celotnega prihodka gospodarstva in zaposluje večino delovno aktivnega prebivalstva. Od ostalih panog gospodarstva pa je treba poudariti še kmetijstvo, živinorejo, sadjarstvo in gozdarstvo, razvijajočo se storitveno obrt in manjša podjetja.
V lastniški strukturi gospodarstva občine prevladujejo podjetja v privatni lastnini. S poudarjenim interesom občine za lastninjenje, razvoj turizma, drobnega gospodarstva, podjetništva in obrti, ob temeljiti skrbi za razvoj izobraževanja, kulture in drugih področij človekovega življenja pa skuša občina vrniti prepotrebni razvoj.
Osebnosti
[uredi | uredi kodo]- Janko Glazer, pesnik, knjižničar, literarni zgodovinar, dobitnik Prešernove in Čopove nagrade (1893—1975)
- Angela Janko-Jenčič, slovenska dramska igralka, dobitnica Borštnikovega prstana (1929—2004)
- Vekoslav Janko, slovenski operni pevec, dobitnik Prešernove nagrade (1899—1973)
- Miroslav Vovšek, pedagoški delavec, ravnatelj, kipar, slikar, ustanovitelj glasbenih, gledaliških in likovnih društev (1926 - 2020)
- Mia Žnidarič, jazz pevka, glasbenica (*1962)
- Matjaž Javšnik, igralec, dobitnik Severjeve nagrade (*1969)
- Ljubo Germič, slovenski politik, poslanec (*1960)
- Eliza Frančiška Grizold, učiteljica, pesnica in skladateljica (1847–1913)
- Natalija Prednik, slovenska športna strelka, olimpijka (*1973)
- Peter Andrej, slovenski kantavtor, producent (*1959)
Znamenitosti
[uredi | uredi kodo]Sklici in opombe
[uredi | uredi kodo]- Zemljevid Arhivirano 2017-07-29 na Wayback Machine. na Geopedii
- ↑ Zemljevid Arhivirano 2017-07-29 na Wayback Machine. na Geopedii
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
- Uradno spletno mesto
- Ruše, župnijska cerkev
- gremoVEN.com - Ruše
- Spominska obeležja NOB v Občini Ruše (predstavitev); OŠ Janka Glazerja Ruše
