Občina Šentjur

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Občina Šentjur
Šentjur pri Celju.png

Grb Občine Šentjur

Umestitev občine Šentjur v Sloveniji

Zemljevid na Geopedii

Površina: 222,3 km²
Župan: Marko Diaci
Spletna stran: [www.sentjur.si Občina Šentjur]
Prebivalcev
 - moških
 - žensk
19225 (2020)[1]
9695
9530
Povprečna starost: 39,8 let
Stanovanjske površine:
 - gospodinjstev:
 - družin:
27,47 m²/osebo
6.032
5.148
Delovno aktivnih:
 - brezposelnih:
8.793
1.512
Povprečna plača (2021):
 - bruto:
 - neto:
 
1.656,77 EUR
1.093,84 EUR
Študentov: 38/1.000 prebivalcev
Vir: Statistični urad Republike Slovenije, popis prebivalstva 2002

Občina Šentjur (do leta 2002 Občina Šentjur pri Celju)[2] je ena od občin v Republiki Sloveniji. Sedež in upravno središče občine je v mestu Šentjur, kjer živi tudi največ prebivalcev. Občina Šentjur se razteza na 222,3 kvadratnih kilometrih, kar jo umešča na 23. mesto med slovenskimi občinami, s 19.225 prebivalci pa je po velikosti na 19. mestu. Del ozemlja je bila nekdaj tudi današnja Občina Dobje.

Seznam županov[uredi | uredi kodo]

Simboli občine[uredi | uredi kodo]

Grb[uredi | uredi kodo]

Glej stran: Grb Občine Šentjur

Zastava[uredi | uredi kodo]

Glej stran: Zastava Občine Šentjur

Himna[uredi | uredi kodo]

Himna Občine Šentjur je skladba Domovini, katere avtor je Šentjurčan Benjamin Ipavec, besedilo pa je napisal Radoslav Razlag.

Praznik[uredi | uredi kodo]

Praznik Občine Šentjur je 24. septembra, na obletnico smrti Antona Martina Slomška, rojenega na Slomu pri Ponikvi. Praznik se vsako leto obeleži z osrednjo občinsko proslavo in slavnostno sejo občinskega sveta.

Naselja v občini[uredi | uredi kodo]

Bezovje pri Šentjurju, Bobovo pri Ponikvi, Boletina, Botričnica, Brdo, Brezje ob Slomu, Bukovje pri Slivnici, Cerovec, Črnolica, Dobje pri Lesičnem, Dobovec pri Ponikvi, Dobrina, Dole, Dolga Gora, Doropolje, Dramlje, Drobinsko, Golobinjek pri Planini, Gorica pri Slivnici, Goričica, Grobelno, Grušce, Hotunje, Hrastje, Hruševec, Hrušovje, Jakob pri Šentjurju, Jarmovec, Javorje, Jazbin Vrh, Jazbine, Jelce, Kalobje, Kameno, Kostrivnica, Košnica, Krajnčica, Krivica, Laze pri Dramljah, Loka pri Žusmu, Lokarje, Loke pri Planini, Lopaca, Lutrje, Marija Dobje, Okrog, Osredek, Ostrožno pri Ponikvi, Paridol, Planina pri Sevnici, Planinca, Planinska vas, Planinski Vrh, Pletovarje, Podgaj, Podgrad, Podlešje, Podlog pod Bohorjem, Podpeč nad Marofom, Podpeč pri Šentvidu, Podvine, Ponikva, Ponkvica, Prapretno, Primož pri Šentjurju, Proseniško, Rakitovec, Razbor, Repno, Rifnik, Sele, Slatina pri Ponikvi, Slivnica pri Celju, Sotensko pod Kalobjem, Spodnje Slemene, Srževica, Stopče, Straška Gorca, Straža na Gori, Svetelka, Šedina, Šentjur, Šentvid pri Planini, Šibenik, Tajhte, Tratna ob Voglajni, Tratna pri Grobelnem, Trno, Trnovec pri Dramljah, Trška Gorca, Turno, Uniše, Vejice, Vezovje, Visoče, Vodice pri Kalobju, Vodice pri Slivnici, Vodruž, Voduce, Vodule, Voglajna, Vrbno, Zagaj pri Ponikvi, Zalog pod Uršulo, Zgornje Selce, Zgornje Slemene, Zlateče pri Šentjurju, Žegar

Krajevne skupnosti[uredi | uredi kodo]

Občina Šentjur ima trinajst krajevnih skupnosti, od tega je ena mestna.

Vzgoja in izobraževanje[uredi | uredi kodo]

Predšolska vzgoja[uredi | uredi kodo]

  • Vrtec Šentjur
    • Enota Kalobje
    • Enota Šentjur
    • Enota Pešnica
    • Enota Ponikva
    • Enota Hruševec
    • Enota Dramlje
    • Enota Blagovna
    • Enota Slivnica (Gorica pri Slivnici)
    • Enota Loka
    • Enota Prevorje

Osnovne šole[uredi | uredi kodo]

Srednja šola[uredi | uredi kodo]

Glasbena šola[uredi | uredi kodo]

Terciarno izobraževanje[uredi | uredi kodo]

Turizem[uredi | uredi kodo]

Naravna dediščina[uredi | uredi kodo]

Občina Šentjur ima na svojem območju več osrednjih turističnih točk. Med najbolj poznane točke naravne dediščine sodijo Slivniško jezero, potomka Stare trte, eno od redkih rastišč velikonočnice (Pulsatilla grandis) in navadne jarice idr.[3]

Kulturna dediščina[uredi | uredi kodo]

Med osrednje točke kulturne dediščine spada Ipavčeva hiša, v kateri so živeli in delovali člani skladateljske in zdravniške družine Ipavec. Med drugim tudi Benjamin, Gustav in Josip Ipavec, ki so avtorji enih najbolj ponarodelih slovenskih pesmi, kot so Kje so tiste stezice, Kje so moje rožice, Imel sem ljubi dve ipd. Josip Ipavec je tudi avtor prvega slovenskega baleta Možiček. Njihova hiša je danes spremenjena v muzej s sodobno tehnologijo virtualne resničnosti in avtentičnim pohištvom. Ipavčeva hiša spada med najbolj impozantne stavbe v Zgornjem trgu, ki je leta 2015 prejel nagrado za najlepše trško jedro.[4]

V Zgornjem trgu se nahaja tudi spominska soba verjetno najbolj znanega šentjurskega vokalnega sestava New Swing Quartet, ki je v svojih najuspešnejših letih koncertiral tudi pred papežem Janezom Pavlom II., za svoje delovanje pa je prejel več nagrad, ki so prav tako razstavljene v spominski sobi.[5] V isti stavbi je na ogled tudi stalna zbirka Zakladi Rifnika, v kateri so zbrani eksponati, najdeni v Arheološkem parku Rifnik, nedaleč od mesta Šentjur.[6]

V mestu Šentjur se med osrednjimi točkami nahaja tudi Muzej južne železnice, ki obiskovalce z rekonstrukcijo stare železniške postaje vas popelje v čas nastanka proge Gradec—Celje. Stavba se nahaja ob današnji železniški postaji. Med eksponati so kretniška bločna postavljalnica (Stellwekerken), signalne in progovne naprave, parna lokomotiva serije 62 z vodnim napajalnikom in strojno lopo ter prometni in brzojavni urad, personalna fotografska soba ˝Ujeti trenutki ob železnic cesti Gradec- Celje˝, prostori transportno-manipulativne službe ter pisarna vodje muzeja v originalno obnovljenem objektu Muzeja južne železnice Šentjur.

Nad Planini pri Sevnici, ki se nahaja na jugu občine, se nahajo ostanki gradu Planina, ki je izpričan že od leta 1190. Na poslopju stoji obnovljena grajska kašča, prav tako grajski park in turška lipa, pod katero je pokopan med turškimi vpadi padel turški poveljnik. V parku sta tudi kostanjev in lipov drevored.[7] Nekoliko nižje od gradu stoji tudi stari pranger (sramotilni steber). V kraju so tudi tri muzejske zbirke; Muzejska zbirka Planina - Etnološka zbirka Šmid, ki prikazuje predmete in orodja, ki so jih ljudje na tem delu Kozjanskega v 19. in 20. stoletju uporabljali pri vsakdanjih opravilih.[8] Zbirka Kozjansko žari, nad katero bdi Muzej novejše zgodovine Celje, predstavlja obdobje druge svetovne vojne na Kozjanskem. Tretja zbirka Čar izročila predstavlja življenje in delu etnologa Nika Kureta.[9]

Občina se zadnja leta usmerja v razvoj butičnega turizma, s čimer želi privabiti dodatne goste.[10]

Kazalnik Stanje v letu 2012 Stanje v letu 2020
Prihodi turistov
1.045
5.000
Število obiskovalcev zbirk
2.500
10.000
Število turističnih kmetij
11
15
Število nočitev
6.078
10.200
Nastanitvene kapacitete – število stalnih ležišč
73
95

Mednarodna povezovanja[uredi | uredi kodo]

S Saint Florent sur Cherjem in Neu Anspachom se Občina Šentjur od leta 2006 povezuje pod imenom Trilaterala. Leta 2014 v Daint Florentu eno novo zgrajenih ulic poimenovali Rue de la Slovénie - Slovenska ulica.

Pobratena Občina[uredi | uredi kodo]

Galerija[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2020". Statistični urad Republike Slovenije. 8. junij 2020. Pridobljeno dne 8. junija 2020.
  2. "Vzpostavitev lokalne samouprave v Republiki Sloveniji v številkah". Statistični urad Republike Slovenije. 2007. ISBN 9789612391317.
  3. "Naravna dediščina - Turistični portal občine Šentjur". www.turizem-sentjur.com. Pridobljeno dne 2022-08-24.
  4. "Kulturna dediščina - Zgornji trg - Turistični portal občine Šentjur". www.turizem-sentjur.com. Pridobljeno dne 2022-08-24.
  5. "Kulturna dediščina - Spominska soba New Swing Quarteta Pesem južne železnice - Turistični portal občine Šentjur". www.turizem-sentjur.com. Pridobljeno dne 2022-08-24.
  6. "Kulturna dediščina - Rifnik, arheološki park - Turistični portal občine Šentjur". www.turizem-sentjur.com. Pridobljeno dne 2022-08-24.
  7. "Kulturna dediščina - Grajski park Planina pri Sevnici - Turistični portal občine Šentjur". www.turizem-sentjur.com. Pridobljeno dne 2022-08-24.
  8. "Kulturna dediščina - Muzejska zbirka Planina - Etnološka zbirka Šmid - Turistični portal občine Šentjur". www.turizem-sentjur.com. Pridobljeno dne 2022-08-24.
  9. "Kulturna dediščina - Čar izročila - Turistični portal občine Šentjur". www.turizem-sentjur.com. Pridobljeno dne 2022-08-24.
  10. Polnar, Robert (november 2013). "Dolgoročni razvojni program Občine Šentjur 2014-2022" (PDF). Občina Šentjur. Občina Šentjur.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]