Stopče
Stopče | |
|---|---|
 | |
  Stopče Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 46°12′55.49″N 15°25′27.66″E / 46.2154139°N 15.4243500°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Savinjska |
| Tradicionalna pokrajina | Štajerska |
| Občina | Šentjur |
| Površina | |
| • Skupno | 0,99 km2 |
| Nadm. višina | 272,8 m |
| Prebivalstvo (2025)[1] | |
| • Skupno | 255 |
| • Gostota | 260 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 |
| • Poletni | UTC+2 |
| Poštna številka | 3231 Grobelno |
| Zemljevidi | |
Stopče je naselje v Občini Šentjur.
Kratka zgodovina
[uredi | uredi kodo]Kraj se v pisnih virih prvič omenja leta 1338.[2]
Naselje Stopče so na prelomu stoletja leta 1900 spadalo pod takratno občino Sv. Jurij ob Južni železnici, ter pod okrajno glavarstvo in sodnim okrajem Celje. Takrat je imelo naselje 137 prebivalcev, to število da je do leta 1910 naraslo na 157 prebivalcev, ki so živeli v 27 hišah.[3] Po razpadu Avstro-Ogrske in po novi občinski reformi leta 1933 v takratni Kraljevini Jugoslaviji so Stopče še vedno spadale pod prejšnjo občino, takrat poimenovano občino Sv. Jurij pri Celju. K naselju so še spadali zaselki Gornji Gaj, Melovje in Sv. Ahac. Večina prebivalcev se je konec 30-tih let 20. stoletja stoletja ukvarjala s kmetijstvom, na vasi pa je bilo tudi več vodnih mlinov.[4]
Po koncu druge svetovne vojne, avgusta 1945, so Stopče spadale pod upravo takratnega Krajevnega narodnoosvobodilnega odbora Grobelno, ki se je leta 1946 preimenoval v Krajevni ljudski odbor Grobelno. Vsi Krajevni ljudski odbori, vključno z Grobelnim, so obstajali do leta 1952, ko je bil izdan nov občinski zakon za FLR Jugoslavijo. Z zakonom so bili Krajevni ljudski odbori ukinjeni in so bile ponovno vzpostavljene večje teritorialnoupravne enote, občine. KLO Grobelno, vključno s Stopčami, je prešel pod občino Šentjur.[5]
Stopče so še dandanes del šentjurske občine, so pa tudi del Krajevne skupnosti Grobelno.
Znamenitosti
[uredi | uredi kodo]V Stopčah stoji cerkev sv. Ahaca, podružnična cerkev Župnije Šentjur. Cerkev je bila zgrajena v 17. stoletju.[2]
Sklici in opombe
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
- 1 2 »Cerkev sv. Ahaca v Stopčah«. Občina Šentjur.
- ↑ Spezialortsrepertoarium der Österreichiches Länder vom Steiermark. Dunaj: K. K. Hof-und Staatsdruckerei. 1917. str. 13.
- ↑ Krajevni leksikon Dravske banovine. Ljubljana: Uprava za krajevni leksikon Dravske banovine v Ljubljani. 1937. str. 98.
- ↑ »Zgodovina«. Občina Šentjur.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Zveza za tujski promet za Slovenijo v Ljubljani. Krajevni leksikon Dravske banovine. Ljubljana: Uprava za krajevni leksikon Dravske banovine v Ljubljani, 1937. https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/762/1937_Krajevni_leksikon_dravske_banovine.pdf
- K. K. Statistichen Zentralkommision. Spezialortsrepertoarium der Österreichiches Länder vom Steiermark. Dunaj: K. K. Hof-und Staatsdruckerei, 1917. https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/34001-35000/34845/Strani%20iz%20Repertorium_1917_Styria.pdf
- Občina Šentjur. “Zgodovina.” https://www.sentjur.si/obcina
- Občina Šentjur. “Cerkev sv. Ahaca v Stopčah.” https://www.sentjur.si/objava/60069
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
Predstavnosti o temi Stopče v Wikimedijini zbirki
