Gorica pri Slivnici

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Gorica pri Slivnici
GoricaPriSlivnici.jpg
Gorica pri Slivnici se nahaja v Slovenija
Gorica pri Slivnici
Gorica pri Slivnici
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°11′28.56″N 15°25′59.64″E / 46.1912667°N 15.4332333°E / 46.1912667; 15.4332333Koordinati: 46°11′28.56″N 15°25′59.64″E / 46.1912667°N 15.4332333°E / 46.1912667; 15.4332333
DržavaSlovenija Slovenija
Statistična regijaSavinjska regija
Tradicionalna pokrajinaŠtajerska (pokrajina)
ObčinaŠentjur
Površina
 • Skupno2,08 km2
Nadm. višina
360,4 m
Prebivalstvo
 (2020)[1]
 • Skupno541
 • Gostota260 preb./km2
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • Poletje (DST)UTC+2 (CEST)
Poštna številka
ZemljevidiNajdi.si, Geopedia.si

Gorica pri Slivnici je gručasto naselje v Občini Šentjur, v začetnem toku reke Voglajne in ob razcepu cest proti Podčetrtku in proti Kozjem.

V kraju je sedež Osnovne šole Slivnica pri Celju, Krajevne skupnosti Gorica pri Slivnici ter raznih društev. Na griču nad šolo stoji cerkev sv. Urbana iz leta 1621. V neposredni bližini v smeri Loke pri Žusmu leži Slivniško jezero. V centru kraja na krožišču stoji preša, ki opozarja na vinorodne kraje, okoli pa raste potomka mariborske stare trte. V centru stojijo tudi Grassellijeva hiša, ki je bila v zgodovini pomembno blagovno središče, opuščena stavba Žandarmarije, enota zadruge, kulturni in gasilski dom ter Kranjčeva hiša, bolj poznana kot "Aureja".[2] Ime slednje se je obdržalo od istoimenskega podjetja, ki je pred nekaj desetletji izdelovalo značke za območje celotne Jugoslavije. Zgodovina kraja od habsburških časov do Jugoslavije je o zapisana v knjigi Slivnica - od habsburške krone do rdeče zvezde Lojzeta Seliča.[2][3]

Poimenovanje[uredi | uredi kodo]

Kraj se pravilno imenuje Gorica pri Slivnici, čeprav se ga večkrat napačno omenja tudi "Slivnica". Slivnica (pri Celju) je namreč naselje na hribu nad Gorico pri Slivnici. V preteklosti so kraj poznali tudi pod imenom Glinca, saj je to področje precej bogato z glino.[2]

Društva v kraju[uredi | uredi kodo]

  • Prostovoljno gasilsko društvo (PGD) Slivnica pri Celju
  • Kulturno društvo Gorica pri Slivnici
  • Turistično društvo Gorica pri Slivnici
  • Planinsko društvo Slivnica pri Celju
  • Društvo upokojencev Gorica pri Slivnici
  • Ribiška družina Voglajna
  • Društvo vinogradnikov Sv. Urban
  • Krajevna organizacija Rdečega križa Gorica pri Slivnici
  • Balinarski klub Gorica pri Slivnici
  • Športno društvo Gorica
  • Tenis klub Gorica

Turizem[uredi | uredi kodo]

Tabla S klopce na klopco
Tabla S klopce na klopco

Osrednja turistična točka kraja je Slivniško jezero, napolnjeno pred štiridesetimi leti.[4] Ob jezeru živi predvsem ribištvo, na voljo pa je tudi gostinska ponudba.[5][4]

Pohodnikom sta na voljo tudi planinsko-rekreativna pot S klopce na klopco, ki se razteza po hribih ki obdajajo Gorico pri Slivnici ter ostale kraje znotraj lokalne KS.[6] Pot, ki je primerna tudi za družine in deloma tudi kolesarje, je opremljena s klopcami, informacijskimi tablami in smernimi mizami, s klopic pa se razprostirajo tudi razgledi. Gorico pri Slivnici prečka tudi Marijina romarska pot.

Osebe povezane s krajem[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2020". Statistični urad Republike Slovenije. 8. junij 2020. Pridobljeno dne 8. junija 2020.
  2. 2,0 2,1 2,2 Selič, Lojze; Grafika Gracer) (2012). Slivnica od Habsburške krone do rdeče zvezde. Celje: Grafika Gracer. ISBN 978-961-6487-56-6. OCLC 813603578.
  3. "Slivnica od habsburške krone do rdeče zvezde: Lojze Selič: 9789616487566: Knjiga | Emka.si". www.emka.si. Pridobljeno dne 2021-05-05.
  4. 4,0 4,1 "Naravna dediščina - Slivniško jezero - Turistični portal občine Šentjur". www.turizem-sentjur.com. Pridobljeno dne 2021-05-05.
  5. "Slivniško jezero - Ribiška družina Voglajna - Spletni nakup ribolovnih dovolilnic za športni ribolov v Sloveniji | Ribiške Karte". www.ribiskekarte.si. Pridobljeno dne 2021-05-05.
  6. "Pohodništvo - S klopce na klopco - Turistični portal občine Šentjur". www.turizem-sentjur.com. Pridobljeno dne 2021-05-05.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Badovinac, Bogdan; Kladnik, Drago Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka Pomurska založba, Murska Sobota, 1997 (COBISS)
  • Selič, Lojze: Slivnica - od habsburške krone do rdeče zvezde, Grafika Gracer, Celje, 2012

Glej tudi[uredi | uredi kodo]