Gorica pri Slivnici

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Gorica pri Slivnici
Gorica pri Slivnici is located in Slovenija
Gorica pri Slivnici
Gorica pri Slivnici
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°11′28.56″N 15°25′59.64″E / 46.1912667°N 15.4332333°E / 46.1912667; 15.4332333Koordinati: 46°11′28.56″N 15°25′59.64″E / 46.1912667°N 15.4332333°E / 46.1912667; 15.4332333
Država Zastava Slovenije Slovenija
Statistična regija Savinjska regija
Tradicionalna pokrajina Štajerska (pokrajina)
Občina Šentjur
Površina
 • Skupno 2,08 km2
Nadmorska višina 360,4 m
Prebivalstvo (2017)[1]
 • Skupno 562
 • Gostota 270 preb./km2
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 3263 Gorica pri Slivnici
Zemljevidi Najdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).

Gorica pri Slivnici je gručasto naselje v Občini Šentjur v začetnem toku reke Voglajne in ob razcepu cest proti Podčetrtku in proti Kozjem.

V kraju je sedež OŠ Slivnica pri Celju, KS Gorica pri Slivnici ter raznih društev. Na griču nad šolo stoji cerkev sv. Urbana iz leta 1621. V neposredni bližini v smeri Loke pri Žusmu leži Slivniško jezero. V centru kraja na krožišču stoji preša, ki opozarja na vinorodne kraje, okoli pa raste potomka mariborske stare trte. V centru kraja stoji tudi Grassellijeva hiša, ki je bila v zgodovini pomembno blagovno središče, opuščena stavba Žandarmarije, enota zadruge, Kulturno-gasilski dom. in Kranjčeva hiša, bolj poznana kot "Aureja". Ime slednje se je obdržalo od istoimenskega podjetja, pred nekaj desetletji izdelovalo značke za območje celotne Jugoslavije.

Zgodovina kraja od habsburških časov do Jugoslavije je o opisana v knjigi Slivnica - od habsburške krone do rdeče zvezde Lojzeta Seliča.

Cerkev sv. Urbana

Poimenovanje[uredi | uredi kodo]

Kraj se pravilno imenuje Gorica pri Slivnici, čeprav se večkrat zmotno imenuje tudi Slivnica. Slivnica (pri Celju) je namreč naselje na hribu nad Gorico pri Slivnici. V preteklosti so kraj poznali tudi pod imenom Glinca, saj je to področje precej bogato z glino.

Društva v kraju[uredi | uredi kodo]

  • PGD Slivnica pri Celju
  • Kulturno društvo Gorica pri Slivnici
  • Turistično društvo Gorica pri Slivnici
  • Planinsko društvo Slivnica pri Celju
  • Društvo upokojencev Gorica pri Slivnici
  • Ribiška družina Voglajna
  • Društvo vinogradnikov Sv. Urban
  • Krajevna organizacija Rdečega križa Gorica pri Slivnici
  • Balinarski klub Gorica pri Slivnici
  • Športno društvo Gorica
  • Tenis klub Gorica

Turizem[uredi | uredi kodo]

Tabla S klopce na klopco
Tabla S klopce na klopco

Osrednja turistična točka kraja je Slivniško jezero, napolnjeno pred štiridesetimi leti. Ob jezeru živi predvsem ribištvo, na voljo pa je tudi gostinska ponudba ipd.

Pohodnikom sta na voljo tudi planinsko-rekreativna pot S klopce na klopco, ki se razteza po hribih ki obdajajo Gorico pri Slivnici ter ostale kraje znotraj lokalne KS. Pot, ki je primerna tudi za družine in deloma tudi za kolesarje, je opremljena s klopcami, informacijskimi tablami in smernimi mizami, s klopc pa se razprostirajo tudi čudoviti razgledi. Gorico pri Slivnici prečka tudi Marijina romarska pot.

Osebe povezane s krajem[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Badovinac, Bogdan; Kladnik, Drago Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka Pomurska založba, Murska Sobota, 1997 (COBISS)
  • Selič, Lojze: Slivnica - od habsburške krone do rdeče zvezde, Grafika Gracer, Celje, 2012

Glej tudi[uredi | uredi kodo]