Goričica, Šentjur
Goričica | |
|---|---|
 | |
  Goričica Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 46°14′24.88″N 15°22′24.89″E / 46.2402444°N 15.3735806°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Savinjska |
| Tradicionalna pokrajina | Štajerska |
| Občina | Šentjur |
| Površina | |
| • Skupno | 2,89 km2 |
| Nadm. višina | 274 m |
| Prebivalstvo (2025)[1] | |
| • Skupno | 209 |
| • Gostota | 72 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 |
| • Poletni | UTC+2 |
| Poštna številka | 3230 Šentjur |
| Zemljevidi | |
Goričica je naselje v Občini Šentjur.
Kratka zgodovina
[uredi | uredi kodo]Naselje Goričica je na prelomu stoletja leta 1900 spadalo pod takratno občino Sv. Jurij ob Južni železnici, ter pod okrajno glavarstvo in sodnim okrajem Celje. Takrat je v naselju živelo 124 prebivalcev.[2] Do leta 1910 je to število naraslo na 129 prebivalcev, ki so živeli v 26 hišah. Šest prebivalcev kraja je navedlo za svoj občevalni jezik nemščino, zato je Goričica bila eno izmed treh naselij v celi občini, kjer so nekateri prebivalci oredno občevali v nemščini (v Šentjurju 7 prebivalcev, na Botričnici 1).[3] Po razpadu Avstro-Ogrske in po novi občinski reformi leta 1933 v takratni Kraljevini Jugoslaviji, je Goričica še vedno spadala pod prejšnjo občino, takrat poimenovano občino Sv. Jurij pri Celju. Pod Goričico so takrat še spadali zaselki Blagovna, Sele, Zakelj, Brezinje in Posavec. Na Blagovni je bila šola, ki je delovala od leta 1884 naprej.[4]
Po koncu druge svetovne vojne, avgusta 1945, je Goričica spadala pod upravo takratnega Krajevnega narodnoosvobodilnega odbora Blagovna, ki se je leta 1946 preimenoval v Krajevni ljudski odbor Blagovna. Vsi Krajevni ljudski odbori, vključno z Blagovno, so obstajali do leta 1952, ko je bil izdan nov občinski zakon za FLR Jugoslavijo.[5] Z zakonom so bili Krajevni ljudski odbori ukinjeni in so bile ponovno vzpostavljene večje teritorialnoupravne enote, občine. KLO Blagovna, skupaj z Goričico, je prešel pod občino Šentjur.[6]
Goričica je še dandanes del občine Šentjur in še tudi Krajevne skupnosti Blagovna.
Zanimivosti
[uredi | uredi kodo]V naselju stoji dvorec Blagovna. Že v srednjem veku je tukaj stal grad, ki je bil prvič omenjen leta 1223, toda sam grad naj bi že stal prej, ko so to območje nadzorovali grofje Breže-Selški, nato pa sv. Hema Krška. Poznejši lastniki so bili isti kot na gradu Rifnik.[4] Današnja stavba je bila pozidana leta 1624, ampak je žal opuščena.
Sklici in opombe
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
- ↑ Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru. C. KR Dvorna in državna tiskarna. 1904. str. 38.
- ↑ Spezialortsrepertoarium der Österreichiches Länder vom Steiermark. Dunaj: K. K. Hof-und Staatsdruckerei. 1917. str. 12.
- 1 2 Krajevni leksikon Dravske banovine. Ljubljana: Uprava za krajevni leksikon Dravske banovine v Ljubljani. 1937. str. 97.
- ↑ »Krajevni ljudski odbor Blagovna«. Vodnik zgodovinskega arhiva Celje.
- ↑ »Zgodovina«. Občina Šentjur.
Viri in literatura
[uredi | uredi kodo]- Zveza za tujski promet za Slovenijo v Ljubljani. Krajevni leksikon Dravske banovine. Ljubljana: Uprava za krajevni leksikon Dravske banovine v Ljubljani, 1937. https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/831/Orts-Repertorium_Stajerska_1870.pdf
- C. KR Centralna statistična komisija. Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru. Dunaj: C. KR Dvorna in državna tiskarna, 1904. https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/762/1937_Krajevni_leksikon_dravske_banovine.pdf
- Občina Šentjur. “Zgodovina.” https://www.sentjur.si/obcina
- Vodnik zgodovinskega arhiva Celje. “Krajevni ljudski odbor Blagovna.” https://vodnik.zac.si/arhiv/1044232
- K. K. Statistichen Zentralkommision. Spezialortsrepertoarium der Österreichiches Länder vom Steiermark. Dunaj: K. K. Hof-und Staatsdruckerei, 1917.https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/34001-35000/34845/Strani%20iz%20Repertorium_1917_Styria.pdf
