Paridol
Paridol | |
|---|---|
| Koordinati: 46°9′11.12″N 15°25′0.76″E / 46.1530889°N 15.4168778°E | |
| Država | |
| Statistična regija | Savinjska |
| Tradicionalna pokrajina | Štajerska |
| Občina | |
| Površina | |
| • Skupno | 2,67 km2 |
| Nadm. višina | 441,4 m |
| Prebivalstvo (2026)[1] | |
| • Skupno | 123 |
| • Gostota | 46 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 |
| • Poletni | UTC+2 |
| Poštna številka | 3263 Gorica pri Slivnici |
| Zemljevidi | |
Paridol je naselje v Občini Šentjur.
Kratka zgodovina
[uredi | uredi kodo]Po vzpostavitvi občin po koncu marčne revolucije v Habsburški monarhiji, je Paridol bil sedež istoimenske občine v 50-tih letih 19. stoletja. Občina je spadala pod okrajno glavarstvo Brežice in sodni okraj Kozje. Naposled je v 60-tih letih 19. stoletja postal del občine Dobje, ampak se je obdržala katastrska občina Paridol, ki je pokrivala 764 hektarjev zemljišč, največ od vseh katastrskih občin v občini Dobje. Paridol je imel leta 1910 po popisu prebivalcev Avstro-Ogrske 181 prebivalcev.[2] Paridol je bil del občine Dobje vse do novega zakona o občinah v času Kraljevine Jugoslavije leta 1933, ko je prišlo do združevanja občin. Dobje je zaradi svoje majhnosti bilo priključeno večji občini Planina pri Sevnici, Paridol pa je prešel pod občino Slivnica pri Celju.[3]
Po koncu druge svetovne vojne in po ponovnem združevanju občin po vpeljavitvi komunalnega sistema v takratni FLR Jugoslaviji leta 1955, je bil Paridol dokončno združen z Občino Šentjur.[4]
Zanimivosti
[uredi | uredi kodo]V bližini Paridola, v sosednji občini Dobje, deluje nastanitev in muzej Kozjanska domačija.
V Paridolu deluje Kulturno društvo Paridol.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
- ↑ Spezialortsrepertoarium der Österreichiches Länder vom Steiermark. Dunaj: K. K. Hof-und Staatsdruckerei. 1917. str. 128.
- ↑ Krajevni leksikon Dravske banovine. Ljubljana: Uprava za krajevnega leksikona Dravske banovine v Ljubljani. 1937. str. 601.
- ↑ »Zgodovina«. Občina Šentjur.
Viri in literatura
[uredi | uredi kodo]- Central-Commision. Orts-Repertorium des Herzogthumes Steiermark. Gradec: Central-Commision, 1872. https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/831/Orts-Repertorium_Stajerska_1870.pdf
- K. K. Statistichen Zentralkommision. Spezialortsrepertoarium der Österreichiches Länder vom Steiermark. Dunaj: K. K. Hof-und Staatsdruckerei, 1917. https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/34001-35000/34845/Strani%20iz%20Repertorium_1917_Styria.pdf
- Zveza za tujski promet za Slovenijo v Ljubljani. Krajevni leksikon Dravske banovine. Ljubljana: Uprava za krajevni leksikon Dravske banovine v Ljubljani, 1937. https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/762/1937_Krajevni_leksikon_dravske_banovine.pdf
- Občina Šentjur. “Zgodovina.” https://www.sentjur.si/obcina