Krajnčica
Krajnčica | |
|---|---|
| Koordinati: 46°12′20.6″N 15°21′52.79″E / 46.205722°N 15.3646639°E | |
| Država | |
| Statistična regija | Savinjska |
| Tradicionalna pokrajina | Štajerska |
| Občina | Šentjur |
| Površina | |
| • Skupno | 3,39 km2 |
| Nadm. višina | 299 m |
| Prebivalstvo (2025)[1] | |
| • Skupno | 262 |
| • Gostota | 77 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 |
| • Poletni | UTC+2 |
| Poštna številka | 3220 Štore |
| Zemljevidi | |
Krajnčica je naselje v Občini Šentjur.
Kratka zgodovina
[uredi | uredi kodo]Naselje Krajnčica je na prelomu stoletja leta 1900 spadalo pod takratno občino Sv. Jurij ob Južni železnici, ter pod okrajno glavarstvo in sodnim okrajem Celje. Takrat je imelo naselje 227 prebivalcev, to število pa je do leta 1910 padlo na 212 prebivalcev, ki so živeli v 49 hišah. Po razpadu Avstro-Ogrske in po novi občinski reformi leta 1933 v takratni Kraljevini Jugoslaviji je Krajnčica še vedno spadala pod prejšnjo občino, takrat poimenovano občino Sv. Jurij pri Celju. Naselje so še sestavljali zaselki Brde, Kladje in Spodnja ter Zgornja Krajnčica. Večina prebivalcev se je konec 30-tih let 20. stoletja ukvarjala s kmetijstvom, živinorejo, sadjarstvom in z izdelovanjem hmeljevk.
Po koncu druge svetovne vojne, avgusta 1945, je Krajnčica spadala pod upravo takratnega Krajevnega narodnoosvobodilnega odbora Hruševec, ki se je leta 1946 preimenoval v Krajevni ljudski odbor Hruševec. Vsi Krajevni ljudski odbori, vključno z Hruševcem, so obstajali do leta 1952, ko je bil izdan nov občinski zakon za FLR Jugoslavijo. KLO Hruševec, in z njim Krajnčica, je prešel pod občino Šentjur.
Krajnčica je še dandanes del šentjurske občine, je pa tudi del Mestne skupnosti Šentjur.
Sklici in opombe
[uredi | uredi kodo]Viri
[uredi | uredi kodo]- C. KR Centralna statistična komisija. Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru. Dunaj: C. KR Dvorna in državna tiskarna, 1904. https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1001-2000/1113/STAJERSKA%201900.pdf
- Zveza za tujski promet za Slovenijo v Ljubljani. Krajevni leksikon Dravske banovine. Ljubljana: Uprava za krajevni leksikon Dravske banovine v Ljubljani, 1937. https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/762/1937_Krajevni_leksikon_dravske_banovine.pdf
- K. K. Statistichen Zentralkommision. Spezialortsrepertoarium der Österreichiches Länder vom Steiermark. Dunaj: K. K. Hof-und Staatsdruckerei, 1917. https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/34001-35000/34845/Strani%20iz%20Repertorium_1917_Styria.pdf
- Občina Šentjur. “Zgodovina.” https://www.sentjur.si/obcina