Kalobje
Kalobje | |
|---|---|
 | |
  Kalobje Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 46°10′10.06″N 15°23′34.02″E / 46.1694611°N 15.3927833°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Savinjska |
| Tradicionalna pokrajina | Štajerska |
| Občina | Šentjur pri Celju |
| Površina | |
| • Skupno | 0,56 km2 |
| Nadm. višina | 600 m |
| Prebivalstvo (2025)[1] | |
| • Skupno | 80 |
| • Gostota | 140 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 |
| • Poletni | UTC+2 |
| Poštna številka | 3233 Kalobje |
| Zemljevidi | |
Kalobje je gručasto središčno naselje v Občini Šentjur. Nahaja se v severnem delu Vzhodnega Posavskega hribovja na vrhu kopastega hriba, južno od Šentjurja. S hriba se odpira razgled na vzhodni del Celjske kotline in del Posavskega hribovja. Proti severu se svet strmo spušča v dolino potoka Kozarice. K naselju spada zaselek Jezerje.
Kratka zgodovina
[uredi | uredi kodo]Kalobje se prvič omenja leta 1278.
Naselje Kalobje je na prelomu stoletja leta 1900 bilo sedež takratne občine Kalobje, ki je spadalo pod okrajno glavarstvo in sodnim okrajem Celje. Takrat je imelo naselje 55 prebivalcev, cela občina pa 1358 prebivalcev. Po razpadu Avstro-Ogrske in po novi občinski reformi leta 1933 v takratni Kraljevini Jugoslaviji je Kalobje obdržalo status svoje občine.
Po osvoboditvi, avgusta 1945, je začel na tem območju delovati Krajevni naroodnosvobodilni odbor Kalobje, pozneje, leta 1946, preimenovan v Krajevni ljudski odbor Kalobje. Vsi Krajevni ljudski odbori, vključno s Kalobjem, so obstajali do leta 1952, ko je bil izdan nov občinski zakon za FLR Jugoslavijo. KLO Kalobje je bilo takrat pridruženo občini Šentjur, kjer je še danes. Danes je na Kalobju tudi sedež Krajevne skupnosti Kalobje.
Znamenitosti
[uredi | uredi kodo]V naselju stoji župnijska cerkev imena Marijinega, ki je cilj številnih romarskih poti, osnovna šola, gasilski dom, pokopališče, znana je tudi zeliščna kmetija Kalan. Leta 2025 so v kraju odprli novo šolsko in vrtčevsko stavbo; prejšnjo so porušili zaradi dotrajanosti po potresu.[2]
Kraj je znan po slovitem Kalobškem rokopisu, najznamenitejši zbirki poezije slovenskega baroka.[3]
Galerija
[uredi | uredi kodo]
Cerkev Marijinega imena
Notranjost cerkve.
_07.jpg)
_01.jpg)
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
- ↑ Valant, Simon (21. september 2025). »Na Kalobju odprli novo šolo in vrtec: uresničena dolgoletna želja krajanov (foto)«. Kozjansko.info. Pridobljeno 22. septembra 2025.
- ↑ »Kalobški rokopis«. Turistični portal občine Šentjur. Pridobljeno 22. septembra 2025.
Viri
[uredi | uredi kodo]- C. KR Centralna statistična komisija. Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru. Dunaj: C. KR Dvorna in državna tiskarna, 1904. https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1001-2000/1113/STAJERSKA%201900.pdf
- Občina Šentjur. “Zgodovina.” https://www.sentjur.si/obcina
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Zeliščna kmetija Kalan Arhivirano 2007-09-30 na Wayback Machine., predstavitev
