Golobinjek pri Planini
Golobinjek pri Planini | |
|---|---|
| Koordinati: 46°5′31.1″N 15°23′52.98″E / 46.091972°N 15.3980500°E | |
| Država | |
| Statistična regija | Savinjska |
| Tradicionalna pokrajina | Štajerska |
| Občina | Šentjur |
| Površina | |
| • Skupno | 2,14 km2 |
| Nadm. višina | 482,6 m |
| Prebivalstvo (2025)[1] | |
| • Skupno | 39 |
| • Gostota | 18 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 |
| • Poletni | UTC+2 |
| Poštna številka | 3225 Planina pri Sevnici |
| Zemljevidi | |
Golobinjek pri Planini je naselje v Občini Šentjur.
Kratka zgodovina
[uredi | uredi kodo]Naselje Golobinjek pri Planini je bil na prelomu stoletja leta 1900 samostojna občina Golobinjek, in spadal pod okrajno glavarstvo Brežice in sodni okraj Sevnica. Leta 1910 se je občina raztezala na 1275 hektarjih zemljišč, v njej pa je prebivalo 474 prebivalcev. Po razpadu Avstro-Ogrske in po novi občinski reformi leta 1933 v takratni Kraljevini Jugoslaviji, je bil Golobinjek pridružen občini Planina pri Sevnici. K naselju takrat spadali še zaselki Gavge, Manga, Postate in Prihova.
Po osvoboditvi, avgusta 1945, je začel na tem območju delovati Krajevni narodno osvobodilni odbor Planina pri Sevnici, pozneje, leta 1946, preimenovan v Krajevni ljudski odbor Planina pri Sevnici. Vsi Krajevni ljudski odbori, vključno s Planino, so obstajali do leta 1952, ko je bil izdan nov občinski zakon za FLR Jugoslavijo. Planina je postala svoja občina, pod katero je spadal tudi Golobinjek, a se je leta 1957 združila z večjo občino Šentjur.
Golobinjek je dandanes del občine Šentjur in tudi Krajevne skupnosti Planina pri Sevnici.
Sklici
[uredi | uredi kodo]Viri
[uredi | uredi kodo]- Zveza za tujski promet za Slovenijo v Ljubljani. Krajevni leksikon Dravske banovine. Ljubljana: Uprava za krajevni leksikon Dravske banovine v Ljubljani, 1937. https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/762/1937_Krajevni_leksikon_dravske_banovine.pdf
- K. K. Statistichen Zentralkommision. Spezialortsrepertoarium der Österreichiches Länder vom Steiermark. Dunaj: K. K. Hof-und Staatsdruckerei, 1917. https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/34001-35000/34845/Strani%20iz%20Repertorium_1917_Styria.pdf