Hotunje
Hotunje | |
|---|---|
 | |
  Hotunje Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 46°15′6.03″N 15°25′24.47″E / 46.2516750°N 15.4234639°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Savinjska |
| Tradicionalna pokrajina | Štajerska |
| Občina | Šentjur |
| Površina | |
| • Skupno | 2,1 km2 |
| Nadm. višina | 309,8 m |
| Prebivalstvo (2025)[1] | |
| • Skupno | 303 |
| • Gostota | 140 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 |
| • Poletni | UTC+2 |
| Poštna številka | 3232 Ponikva |
| Zemljevidi | |
Hotunje so naselje v Občini Šentjur.
V kraju je bil rojen geograf, kartograf in ustvarjalec atlasov Blaž Kocen.
Kratka zgodovina
[uredi | uredi kodo]Hotunje se prvič omenja leta 1043 kot last sv. Heme Krške.
Naselje Hotunje je na prelomu stoletja leta 1900 spadalo pod takratno občino Ponikva, ter pod okrajno glavarstvo in sodnim okrajem Celje. Takrat je imelo naselje 180 prebivalcev, to število pa je do leta 1910 padlo na 154 prebivalcev, ki so živeli v 36 hišah. Po razpadu Avstro-Ogrske in po novi občinski reformi leta 1933 v takratni Kraljevini Jugoslaviji je Hotunje še vedno spadalo pod enako občino Ponivka. Večina prebivalcev se je konec 30-tih let 20. stoletja ukvarjala s kmetijstvom, živinorejo ter sadjarstvom. Sadje, še posebej jabolka, so se izvažala celo v Nemčijo.
Po koncu druge svetovne vojne, avgusta 1945, je Hotunje spadalo pod upravo takratnega Krajevnega narodnoosvobodilnega odbora Hotunje, ki se je leta 1946 preimenoval v Krajevni ljudski odbor Hotunje. Konec 40-tih let je bil KLO Hotunje pridružen KLO-ju Ponikva. Vsi Krajevni ljudski odbori, vključno s Ponikvo, so obstajali do leta 1952, ko je bil izdan nov občinski zakon za FLR Jugoslavijo. Ponikva je postala svoja lastna občina, ampak je že bila leta 1955, skupaj s Hotunjem, združena z občino Šentjur.
Hotunje je še dandanes del šentjurske občine, je pa tudi del Krajevne skupnosti Ponikva.
Znamenitosti
[uredi | uredi kodo]V kraju stoji spominska hiša Blaža Kocena, ki je odprta za obiskovalce.
Sklici in opombe
[uredi | uredi kodo]Viri
[uredi | uredi kodo]- C. KR Centralna statistična komisija. Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru. Dunaj: C. KR Dvorna in državna tiskarna, 1904. https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1001-2000/1113/STAJERSKA%201900.pdf
- Zveza za tujski promet za Slovenijo v Ljubljani. Krajevni leksikon Dravske banovine. Ljubljana: Uprava za krajevni leksikon Dravske banovine v Ljubljani, 1937. https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/762/1937_Krajevni_leksikon_dravske_banovine.pdf
- K. K. Statistichen Zentralkommision. Spezialortsrepertoarium der Österreichiches Länder vom Steiermark. Dunaj: K. K. Hof-und Staatsdruckerei, 1917. https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/34001-35000/34845/Strani%20iz%20Repertorium_1917_Styria.pdf
- Občina Šentjur. “Zgodovina.” https://www.sentjur.si/obcina
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
Predstavnosti o temi Hotunje v Wikimedijini zbirki
