Kmečki turizem

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Kmečki turizem je specifična oblika turizma, katerega glavni namen je "vrnitev k naravi", torej na podeželje. Nekoč so si oddih na morju ali v gorah lahko privoščili le najbogatejši prebivalci mesta, danes pa, nekateri otroci iz mesta še nikoli niso videli konjev, krav ali prašičev, zato je preživljanje prostega časa na kmetiji v naravi, postal zanimiv in poučen način preživljanja oddiha.

IZRAZI VAS, PODEŽELJE IN PODEŽELSKI TURIZEM[uredi | uredi kodo]

Izraz vas, se prične uporabljati med leti 1350-1400 v osrednji Anglij ter Franciji in definira majhno skupnost hiš na podeželju, večjo od zaselka in manjšo od mesta. Vas se nanaša na značilnosti podeželskega načina življenja. Izraz podeželje se pojavi nekoliko kasneje, 1375–1425 v osrednji Angliji in osrednji Franciji ter izhaja iz latinske besede ruralis in se nanaša na življenje v ne-urbanem območju. Ugotavljanje ali razlikovanje med podeželjem in kmetijstvom se med državami močno razlikuje. Podeželski turizem je podeželski turizem v širšem smislu, agroturizem pa podeželski turizem v ožjem smislu.Izraz "podeželski turizem" pogosto nadomestijo z izrazi, kot so; naravni turizem , kmečki turizem , zeleni turizem.

Termin podeželski turizem se nanaša na posebno obliko trženja kmetijskih proizvodov, kjer se ponujajo pridelki kot tudi storitve in usluge prebivalcev krajev, s tem pa tudi trženje celotne pokrajine z vsemi kulturnimi in naravnimi posebnostmi ter tradicijo.

PODEŽELSKO OBMOČJE[uredi | uredi kodo]

Podeželsko območje je opredeljeno kot območje, kjer je gostota prebivalstva pod vrednostjo 150 prebivalcev / km2. Podeželska območja so manj poseljena ozemlja, ki niso pod vplivom večjih velemest in mest. Življenjski slog na podeželju je drugačen kot v urbanih naseljih, predvsem zaradi tradicije, pa tudi razmeroma omejenih storitev, zlasti javnih storitev. Obstajajo podeželska območja, kjer se prebivalci še zmeraj soočajo s problematiko dostopnosti ter problematiko urejenosti kanalizacijskih napeljav, ulično razsvetljavo, ravnanjem z javnimi odpadki in omejenim javnim prevozom.

PREDNOSTI PODEŽELSKEGA TURIZMA[uredi | uredi kodo]

Podeželski turizem zagotavlja nadomestni vir dohodka v nekmetijskem sektorju za podeželske prebivalce. Dodatni dohodek iz podeželskega turizma lahko prispeva k oživljanju izgubljene ljudske umetnosti in obrti.

POMEMBNOST PODEELSKEGA TURIZMA ZA SKUPNOST[uredi | uredi kodo]

Stroške, ki nastanejo med procesom izboljšanja odtehtajo končni uspehi. Namen podeželskega turizma je zagotoviti, da se turizem razvija znotraj skupnosti, ter, da le ta podpira tri področja: gospodarstvo, okolje in kulturo. Pomembno je da se gospodarski razvoj podeželskega turizma osredotoča na pomembnost upoštevanja trajnostnega razvoja turizma. Hkrati je izrednega pomena varstvo okolja ter omejeno poseganje v naravno dediščino podeželja. Zagotavljanje avtentičnosti kulturne dediščine podeželja je ključno za promoviranje podeželskega turizma v svetu, saj vse več turistov strmi k avtentičnemu preživljanju oddiha.

Podeželski turizem za skupnost predstavlja sredstvo gospodarskega razvoja, kateri je lahko razlog za priliv dodatnega kapitala in možnost nudenja novih zaposlitev v skupnosti. Turizem na podeželju spodbuja razvoj in podjetništvo prebivalcev le tega. Podeželski turizem igra ključno vlogo pri razvoju same skupnosti. O pomenu podeželskega turizma za samo skupnost je treba še marsikaj povedati, omenili smo le nekaj dejstev in na koncu želimo povedati, da podeželski turizem resnično igra pomembno vlogo pri razvoju same skupnosti, saj je vsak elemenat skupnosti enako pomemben za napredek in razvoj.

POMEN PODEŽELSKEGA TURIZMA V DRŽAVAH V RAZVOJU IN V RAZVITIH DRŽAVAH[uredi | uredi kodo]

Podeželski turizem je še posebej pomemben v državah v razvoju, kjer so kmetijska zemljišča zaradi rasti prebivalstva razdrobljena.

Napredek, ki ga podeželski turizem lahko zagotavlja revnim gospodinjstvom, ustvarja dodatne možnosti za razvoj.

Podeželski turizem obstaja v razvitih državah v obliki zagotavljanja nastanitve na slikoviti lokaciji, idealni za počitek in sprostitev.

NAJPOMEMBNEJŠE LASNOSTI PODEŽELSKEGA TURIZMA[uredi | uredi kodo]

Njegove najpomembnejše lastnosti so:

  • mirno okolje
  • odsotnost hrupa
  • ohranjeno okolje
  • komunikacija z gostitelji
  • domača hrana
  • spoznavanje kmečkih opravil

VIRI[uredi | uredi kodo]

  • Obajdin, I. (9. 5. 2014). Ruralni turizam. Razvojna agencija Karlovačke županije. Pridobljeno 2. 5. 2020 iz http://www.slunj.hr/dokumenti/Dan%20EU-Slunj_ruralni%20turizam_9_5_2014.pdf.