Koroška vrata (včasih imenovana tudi Koroško predmestje) je pretežno urbani predel na levem bregu Drave in severozahodna mestna četrt v Mariboru ter tudi oznaka katastrske občine.
Fotografija prikazuje del obdravskega predela Mestne četrti Koroška vrata.
V mestni četrti je bilo leta 2025 skupaj 9.833 prebivalcev (s stalnim in začasnim prebivališčem)[1], kar predstavlja 9% vsega prebivalstva Mestne občine Maribor. Mestna četrt Koroška vrata ima več prebivalcev kot tri četrtine slovenskih lokalnih skupnosti.
Leta 2025 je bilo v mestni četrti 6.901 oseb s stalnim prebivališčem, kar predstavlja 7% vseh oseb s stalnim bivališčem v mestni občini in 2.932 oseb z začasnim prebivališčem, kar predstavlja 27% vseh oseb z začasnim bivališčem v Mestni občini Maribor.
V primerjavi z letom 2021 se je število prebivalcev v mestni četrti zmanjšalo za 38, kar predstavlja razen Razvanja najmanjše zmanjšanje v mestni občini.[1]
Prebivalstvo (osebe s stalnim in začasnim prebivališčem) mestne četrti ima najvišji delež oseb v starostni skupini do 44 let med vsemi mestnimi četrtmi in krajevnimi skupnostmi v Mariboru ter tudi najvišji delež oseb z višjo in visokošolsko izobrazbo.[1]
Mestna četrt Koroška vrata je najbolj severozahodna mestna četrt v Mestni občini Maribor.
Na vzhodu sega mestna četrt do Pristaniške ulice, Vodnikovega trga, Strossmayerjeve, Mladinske in Trubarjeve ulice, severno do grebena Kalvarije in Samotnega bora, vzhodno do Vinarskega potoka, na jugu pa meji na reko Dravo.
Območje mestne četrti, površine 2,82 km2 in obsega 8,2 km, vključuje površine s stanovanjskimi zgradbami, izobraževalnimi in raziskovalnimi ter družbenimi in poslovnimi institucijami, objekte in površine za šport, kulturo in rekreacijo, ter sorazmerno obsežne zelene površine, travnike, sadovnjake, vinograde in tudi gozdove. Precejšen del območja mestne četrti na Vrbanskem platoju predstavlja najožje in ožje vodovarstveno območje[2] z najstrožjim in strožjim vodovarstvenim režimom.
Mladinska ulica v Koroških vratih leta 1961, v ozadju desno Kalvarija
Površina mestne četrti predstavlja 2% površine Mestne občine Maribor.
Pretežni del mestne četrti je del mestnega jedra, ki je na zahodu zamejeno s Tomanovo ulico in na severu z Vinarsko in Marčičevo ulico, na jugu pa z reko Dravo. [3]
Na območju Mestne četrti Koroška vrata je 48 ulic oziroma cest s 966 hišnimi številkami. Največ, in sicer 108, jih je na Koroški cesti, na Gosposvetski cesti jih je 76 in na Bezenškovi ulici jih je 74.
Najmanj hišnih številk, in sicer 2, pa imajo Koprivnikova ulica, Krajnčičeva ulica, Pristaniška ulica in Vegova ulica.
Elektroenergetska infrastruktura vključuje razdelilno transformatorsko postajo RTP Koroška vrata 110/10(20) kV 2 × 31,5 MVA, številne transformatorske postaje ter srednje in nizkonapetostno omrežje. RTP Koroška vrata je vzankana v mariborsko visokonapetostno mestno zanko.
Kotlovnica Pristan s soproizvodnjo toplote in električne energije predstavlja vir energije za sistem vročevodnega distribucijskega omrežja na levem bregu Drave, ki je preko Koroškega mostu povezan z desnobrežnim sistemom.
Infrastruktura zemeljskega plina vključuje plinsko merilno reducirno postajo MRP Koroška vrata in distribucijsko plinovodno omrežje s plinovodi in priključki različnih premerov in tlakov.
Črpališče pitne vode Vrbanski plato je najpomembnejši vodni vir v Mariboru, ki pokriva približno 70% vseh potreb po pitni vodi za Maribor in za okoliške občine. Zaradi prevladujočega napajanja iz reke Drave je vir izdaten tudi v siceršnjih sušnih razmerah.[4]
Pogled iz Studenške brvi na jugovzhodni del mestne četrti
Koroški most predstavlja začetek sistema mariborske obvoznice, ki je povezan z izgrajenim zahodnim delom obvoznice na desnem bregu, na levem bregu Drave pa je izgradnja obvoznice zastala.
Volilni upravičenci s stalnim prebivališčem na območju mestne četrti za štiri leta izvolijo petnajstčlanski svet mestne četrti. Redne volitve v svete mestnih četrti se opravijo istočasno z rednimi volitvami v mestni svet.
Svet mestne četrti z večino glasov navzočih članov izvoli izmed svojih članov predsednika in podpredsednika.
Predsednik sveta mestne četrti predstavlja in zastopa mestno četrt. Funkcije predsednika, podpredsednika in članov sveta mestne četrti so neprofesionalne.
Svet mestne četrti za mandatno obdobje 2022-2026 sestavljajo: Boris Munišič, predsednik, Boris Sovič, podpredsednik, Barbara Bratina, podpredsednica, ter članice in člani Liviana Borko, Ivan Bračko, Nina Gutić Slana, Zora Aurelija Jurič, Marko Kamenjev, Simona Koželj, Zdenka Križanič, Vid Lešnik, Dušanka Medved, Miodrag Petrovič, Ines Poštrak in Ernest Sagadinj.
Svet mestne četrti Koroška vrata je imenoval stalna delovna telesa:
komisija za komunalne zadeve, promet in okolje,
komisija za informiranje in obveščanje,
komisija za socialno skrbstvo in zdravstveno varstvo,
komisija za mladino in šport,
komisija za kulturo in družbene dejavnosti,
varnostni kolegij.
Sedež MČ Koroška vrata je uradno na Mladinski ulici 29, začasno pa pod južno tribuno Ljudskega vrta ob Gregorčičevi ulici.
Koroška vrata so ena od 2.716 katastrskih občin v Sloveniji. Številčna oznaka katastrske občine Koroška vrata je 658.
Vse parcele katastrske občine 658 Koroška vrata so na območju Mestne četrti Koroška vrata. Območje mestne četrti Koroška vrata pa poleg katastrske občine 658 Koroška vrata obsega tudi del katastrske občine 638 Krčevina in del katastrske občine 657 Maribor-grad.
Prvi sledovi poseljenosti na današnjem območju mestne četrti kažejo na poselitev pod Kalvarijo okrog leta 1000 p.n.š. O tem pričajo številna žarna grobišča. Z rimsko naselitvijo je bila po ustanovitvi mestne naselbine Flavia Solva okrog leta 70 tja zgrajena cesta, ki je potekala čez območje današnje mestne četrti. Ta poldnevniška prometnica je pomembno vplivala na razvoj.
Skodela na nogi iz grobne najdbe iz obdobja cca 1000 p.n.š. ob Mladinski ulici
Na današnjem območju mestne četrti je bilo prvotno agrarno naselje srednjeveškega Maribora. Mariborski griči od Vinarskega brega do Meljskega hriba so bili že v 11. stoletju posajeni z vinsko trto. Kalvarija se kot vinorodni kraj omenja že v Habsburškem urbarju, ki je nastal pred letom 1295. Na Račjem dvoru je v 12. oziroma 13. stoletju nastalo središče za okoliško posest nemškega viteškega reda, kasneje pa benediktincev iz Admonta na Zgornjem Štajerskem. Prvi omenjeni prebivalec območja je iz leta 1288 Friderik iz Račjega dvora.
Grb iz leta 1552 ob nekdanjih koroških mestnih vratih
Maribor je v letih med 1255 in 1275 dobil rombasto obzidje. Zahodna vrata v obzidju so bila poimenovana koroška vrata, prvič so bila omenjena leta 1428 kot koroška gospejna grajska mestna vrata, leta 1438 pa, da so na koncu Koroške ulice blizu spodnjega mariborskega gradu in blizu Marijine cerkve. Prometna smer skozi koroška vrata mestnega obzidja (čez današnji Vojašniški trg, po Pipuševi ulici in Vrbanski cesti) je bila v 13. stoletju najpomembnejša ter se je delila v pot na zahod proti Koroški in na pot na sever prek Rošpoha.
Vsaj od začetka 14. stoletja naprej se je na zahodni strani mesta pred koroškimi mestnimi vrati razvijalo Koroško predmestje, v katerem je bilo okoli leta 1450 skupaj z Graškim predmestjem nad 50 hiš z nad dvesto prebivalci. V okviru obsežnejše prenove mestne utrditve med leti 1548 in 1562 je bila med drugim verjetno leta 1552 zgrajena koroška bastija, ki je zaščitila koroška mestna vrata.
V drugi polovici 18. stoletja se je za območja pred mestnimi vrati začel uporabljati izraz predmestje, za svet zunaj koroških mestnih vrat torej Koroško predmestje. Ob vojaški konskripciji leta 1770 so oštevilčili hiše, območje pa označili kot števni oddelek Koroška vrata. Leta 1770 so v tem oddelku našteli 474 prebivalcev, leta 1810 pa 636 prebivalcev. Kasneje so števni oddelki iz konskripcij postali katastrske ali davčne občine, tako tudi davčna občina Koroška vrata.
Leta 1822 je v tudi Koroškem predmestju divjal velik požar.
Maribor okoli leta 1657. Sliko je leta 1876 izdelal Karl Haas. Na zahodni strani obzidja je nad sodnim stolpom lepo vidna nekdanja bastija koroških mestnih vrat.
V letih 1824 in 1825 je bila občina Koroško predmestje mapirana (narisana). Pri obhodu meja občine je bil za občino Kroška vrata prisoten kajžar in čevljar Anton Lubitz. V letih 1825 do 1829 so bila v okviru posodabljanja mesta odstranjena graška in koroška mestna vrata.
Leta 1850 se je občina Koroška vrata pritožila proti načrtovani združitvi z mestom, leta 1857 je mestu očitala prilaščanje in preobremenjevanje njihovih prihodkov, leta 1859 pa je napovedala, da njeni davčni zavezanci ne bodo plačevali občinske doklade na direktne davke. Leta 1861 pa je župan Andreas Tappeiner razglasil konstituiranje občine mesto Maribor s tremi predmestji (Koroška vrata, Magdalena, Graško predmestje) in vasjo Melje, kar je spodbudilo pozidavo v priključenih predmestjih.
Leta 1925 je občina začela veliko gradbeno akcijo, da bi zadostila velike potrebe po stanovanjih. Iz tega obdobja so velike pozidave ob Smetanovi ulici in ob Vrtni ulici (sedaj Prežihovi ulici).
V okviru okoli leta 1952 začete organizirane stanovanjske gradnje je bila zgrajena soseska z bloki in stolpnicami ter objekti za centralne funkcije ob Gosposvetski cesti (Stanovanjska četrt ob Gosposvetski cesti je v registru kulturne dediščine), po letu 1965 pa je začela nastajati soseska ob Lavričevi ulici in v letih 1975-1978 soseska na južni strani Koroške ceste, leta 2005 pa na severni strani Koroške ceste.
Leta 1872 je bila ustanovljena deželna sadjarska in vinarska šola. Olepševalno društvo je leta 1895 na Vrbanski cesti zasadilo kostanjev drevored, zanj je zemljišče podarila škofija. Leta 1908 je bila v neobaročnem stilu zgrajena IV. deška osnovna šola na Gosposvetski cesti.
V letih 1885-1908 je bil ob južni strani začetka Gosposvetske ceste zgrajen Samostan šolskih sester. Ob severni strani začetka Gosposvetske ceste je bila leta 1888 sprva zgrajena manjša stavba za potrebe ženskega učiteljišča, nato pa je bil leta 1908 zgrajen večji objekt, ki velja za enega lepših primerov šolske arhitekture v mestu, v katerem je najprej delovalo moško učiteljišče.
V letih 1957-1959 je bil zgrajen kompleks tehniških šol med Smetanovo ulico, Prežihovo ulico in Gosposvetsko cesto, ki je vključeval poklicne, srednje in višje šole. Leta 1978 je bila zgrajena zgradba Pedagoške fakultete, leta 2006 pa zgradba Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko.
Leta 1978 je bil zgrajen prvi študentski dom v študentskem naselju ob Gosposvetski cesti, leta 2005 pa sta bila zgrajena študentska doma ob Lentu.
Leta 1901 sta bili zgrajeni prvi dve teniški igrišči na območju današnjega Ljudskega vrta, ki je bil kot športni park odprt leta 1952. Leta 1962 je bila zgrajena zahodna tribuna stadiona z znamenito ločno konstrukcijo, ostale tribune pa so bile zgrajene v letih 2006-2011.
Leta 1972 je bilo ob Dravi zgrajeno kopališče Pristan, ki je bilo leta 2003 razširjeno z olimpijskim bazenom in sodobno kotlovnico za daljinsko ogrevanje okoliških stanovanjskih objektov.
Športna dvorana Lukna v Ljudskem vrtu
Leta 1995 je bil odprt Univerzitetni športni center Leona Štuklja. Leta 2006 je bila zgrajena športna dvorana Lukna, ki velja za dvorano z največjo pokrito športno površino v državi.
↑Jože Curk; Bruno Hartman; Jože Koropec (1991). Maribor skozi stoletja, Razprave I (v slovenščini). Maribor: Založba Obzorja Maribor. ISBN86-377-0586-3.{{navedi knjigo}}: Vzdrževanje CS1: datum in leto (povezava) Vzdrževanje CS1: neprepoznan jezik (povezava) Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava)
↑Hartman, Bruno (1986). Maribor: vodnik po mestu (v slovenščini). Maribor: Založba Obzorja Maribor. ISBN86-377-0529-4.{{navedi knjigo}}: Vzdrževanje CS1: neprepoznan jezik (povezava)
↑Curk, Jože (2000). Maribor: vodnik po mestu in bližnji okolici (v slovenščini). Maribor: Umetniški kabinet Primož Premzl, Maribor. ISBN961-6055-14-3.{{navedi knjigo}}: Vzdrževanje CS1: datum in leto (povezava) Vzdrževanje CS1: neprepoznan jezik (povezava)
