Bruno Hartman

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Bruno Hartman
Portret
Rojstvo 29. september 1924({{padleft:1924|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:29|2|0}})
Smrt 30. oktober 2011({{padleft:2011|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:30|2|0}}) (87 let)
Državljanstvo Flag of Slovenia.svg Slovenija
Poklic literarni zgodovinar, dramaturg, knjižničar, prevajalec

Bruno Hartman, slovenski literarni zgodovinar, gledališki zgodovinar, dramaturg, bibliotekar, prevajalec in publicist, * 29. september 1924, Celje, † 30. oktober 2011[1].

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Hartman je osrednja osebnost slovenskega knjižničarstva. Njegova življenjska pot je razgibana, polna novih spoznanj, usmerjena strokovno, znanstveno in kulturno. Posegel je na mnoga področja izobraževanja, znanosti in kulture. Po študiju književnosti južnoslovanskih narodov, slovenskega jezika, francoščine in primerjalne književnosti na ljubljanski univerzi je bil profesor na učiteljišču in gimnaziji v Murski Soboti, nato pa je poučeval na mariborskem učiteljišču. Pritegnilo ga je gledališče, najprej ljubljanska Drama, mariborsko gledališče in še Slovensko ljudsko gledališče v Celju. Zatem je nadvse uspešno vodil Študijsko knjižnico v Mariboru in Univerzitetno knjižnico Maribor do svoje upokojitve leta 1989.

Znanstveno delo[uredi | uredi kodo]

Vso širino njegovega vsestranskega delovanja nam odkriva njegova bibliografija. Veliko let se je posvečal slovenistiki. O tem pričajo njegova disertacija z naslovom Celjski grofje v slovenski dramatiki, študije o Novačanu in številni članki o literarnem dogajanju v nekdanjem Mariboru. Z gledališčem se je ukvarjal kot lektor, dramaturg, umetniški vodja in upravnik. Za nove uprizoritve je prevedel številna dramska dela, med njimi tudi vrsto umetnin svetovnih avtorjev. Bil je med pobudniki Borštnikovega srečanja v Mariboru in ga dolga leta sooblikoval. S sodelavci je zasnoval in uredil zbornik Maribor skozi stoletja, v katerem je objavil pregledne prispevke o zgodovini gledališča, knjižničarstva in tiskarstva. Je avtor publikacij Slovensko dramsko gledališče v Mariboru do druge svetovne vojne in Kultura v Mariboru. V Časopisu za zgodovino in narodopisje je objavil veliko znanstvenih prispevkov. S kulturnozgodovinskimi razpravami je sodeloval na več znanstvenih zborovanjih. Z biografskimi prispevki za Slovenski biografski leksikon in Enciklopedijo Slovenije se je uvrstil med najplodovitnejše sodelavce za območje severovzhodne Slovenije. Objavil je tudi biografiji Rudolfa Maistra in Janka Glazerja. Poznan je tudi kot izvrsten prevajalec proze, med katero uvrščamo dela Hemingwaya, Cronina in Remarqua.

Od leta 1965 je usmerjal razvoj knjižnice v ugledno visokošolsko ustanovo. Tako je knjižnica leta 1975 kot enakopravna soustanoviteljica podpisala Sporazum o združitvi z Univerzo v Mariboru in dobila ime Univerzitetna knjižnica Maribor. Ravnateljeva prizadevanja, ki so trajala dobri dve desetletji, da bi knjižnica dobila novo funkcionalno stavbo, so se uresničila leta 1988. Novo stavbo je projekt postavil ob obstoječo nekdanjo hranilnično zgradbo, ki je bila načrtovana za bodoči rektorat. S tem naj bi na tem prostoru nastalo mariborsko univerzitetno središče. V začetku oktobra 1988 je bila na spodbudo prof. dr. Hartmana organizirana simbolična selitev knjižničnega gradiva z »živo verigo«, v kateri si je nad tisoč ljudi, med njimi predstavniki univerze, dijaki in študentje, podajalo knjige iz rok v roke na razdalji med staro knjižnico in novo knjižnično zgradbo ter tako izrazilo navdušenje nad preselitvijo te pomembne mariborske ustanove. Hartman je s svojimi delavci pomagal ustanavljati in urejati knjižnice v novih mariborskih visokošolskih zavodih. Sodeloval je tudi pri snovanju mreže splošnoizobraževalnih knjižnic na mariborskem območju in bil pobudnik razvoja enotnega računalniškega sistema v knjižnicah. Ob zahtevnem vodstvenem in organizacijskem delu je bil več let urednik revij Knjižnica (1974–79) in Dialogi (1966–68).

Sodeloval je pri ustvarjanju Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, kjer je na študente prenašal svoje bogate izkušnje.

Bibliografija[uredi | uredi kodo]

  • Slovenec se smeje: Večer slovenskega humorja. (COBISS)
  • Učbeniško gradivo za knjižničarstvo na srednji stopnji usmerjenega izobraževanja. Maribor, 1986. (COBISS)
  • Eberhart Streul: Veliki dan Jožeta Dobrnika. Maribor, 11. 3. 1986. (COBISS)
  • Mozart Wolfgang A.: Ugrabitev iz Seraja. Maribor, 7. 2. 1986. (COBISS)
  • Vodovnik Jurij. V: Slovenski biografski leksikon. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1986. Str. 537–538. (COBISS)
  • 18. mednarodni kulturnozgodovinski simpozij Modinci '86 v Celju. V: Raziskovalec. 1986. 10–11; str. 411–412. (COBISS)
  • Gospodo, preuzimam vlast u Mariboru. V: Politika. 1986, 26259, 10.XI.; str. 8. (COBISS)
  • Mikrofilmano časopisje v Univerzitetni knjižnici Maribor. V: Knjižnica. (1986),1–2; str. 101–102. (COBISS)
  • Osebno kazalo. V: Anton Novačan: Jeruzalem – Kairo. Ljubljana: Slovenska matica, 1986. (Memoarska knjižnica). Str. 371–393. (COBISS)
  • Vokač Zlata. V: Slovenski biografski leksikon. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti,1986. Str. 563–564. (COBISS)
  • Miklova Zala '87: dramaturgija uprizoritve slovenskega gledališča Samorastniki, Celovec. Celovec, Svatne, 1987(prem.1.8.). (COBISS)
  • Celjski grofje v slovenski dramatiki.Ljubljana: Slovenska matica, 1977. (COBISS)
  • Univerzitetna knjižnica Maribor. Mariboru: Obzorja, 1978. (COBISS)
  • Socialni in politični faktorji nacionalne diferenciacije v Mariboru na prelomu 19. in 20. stoletja. S. l.: s. n., 1984. (Ponatisi in posebni odtisi/Hartman Bruno; 29). (COBISS)
  • Družbene koordinate Kreftovih »Celjskih grofov«. Murska Sobota: Pomurska založba, 1973. (Ponatisi in posebni odtisi/Bruno Hartman; 7). (COBISS)
  • Univerzitetna knjižnica Maribor. Maribor: Obzorja, 1978. (COBISS)
  • Rudolf Maister. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1989. (Znameniti Slovenci). (COBISS)
  • Uredil in komentiral: Anton Novačan: Izbrano delo. Maribor: Obzorja, 1993. (COBISS)

Nekateri članki[uredi | uredi kodo]

  • Degradirani Rudolf Maister (COBISS)
  • Univerzitetna knjižnica Maribor (COBISS)

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Slovenska književnost. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1996.
  • Portret dr. Bruna Hartmana: Na poti pride vse naproti. Dokumentarni film Bojana Laboviča v arhivu RTV Slovenija

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Umrl je dr. Bruno Hartman Vecer.com, online izdaja, dostopno 1. 11. 2011

Glej tudi[uredi | uredi kodo]