Marija Švajncer

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Marija Švajncer
Rojstvo1949
Maribor
DržavljanstvoFlag of Slovenia.svg Slovenija
Flag of Yugoslavia (1946-1992).svg SFRJ
Poklicpesnica, filozofinja, publicistka, pisateljica

Marija Švajncer, slovenska filozofinja, publicistka in pesnica * 1949, Maribor.

Osnovno šolo in gimnazijo je obiskovala v Mariboru. Še kot dijakinja Prve gimnazije je postala prejemnica dijaške Prešernovo nagrado za ciklus pesmi Pesimizem neke mladosti. Pesmi in prozo je v mladosti objavljala v Dialogih, Katedri, Tribuni in Večeru, pravljice pa v 7 D.

Od leta 1974 je zaposlena na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Sprva je predavala filozofijo kot skupni predmet in etiko na področju družboslovja, od leta 1993 pa je predavala Zgodovino filozofije II in etiko. Na natečaju Mladike je prejela leta 2010 prvo nagrado in leta 2011 drugo nagrado za ciklus pesmi, 2014 pa Glazerjevo listino MO Maribor. Mladinski roman Samotni bralec (2014) je bil nominiran za nagrado večernica.

Bibliografija[uredi | uredi kodo]

  • Etika I (1995)
  • Ciril Zlobec – pesnik ljubezni (1995)
  • Spoznavanje in modrovanje (1999)
  • Esej o zlu (2002)
  • Človek, življenje in filozofija (2009)
  • Sive pesmi (2011)
  • Nisem se skrila (pesniška zbirka, 2011)
  • Vpogled v azijsko duhovnost (2012)
  • Samotni bralec (mladinski roman, 2014)
  • Pisane pesmi (2015)
  • Kamnite pesmi (2016)
  • Očetovi udarci (mladinski roman, 2017)
  • Kdo neki me zasleduje? (roman, 2018)
  • Grdi filozofi (2018)
  • Igralca: v spomin na Gašperja Tiča in Jerneja Šugmana (2019)
  • Samogotovost (pesmi, 2021)
  • Virus in filozofija (2021)