Zlata Vokač

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Zlata Vokač
Rojstvo23. september 1926({{padleft:1926|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:23|2|0}})
Murska Sobota
Smrt7. marec 1995({{padleft:1995|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:7|2|0}}) (68 let)
Maribor
Državljanstvo Slovenija
 SFRJ
 Kraljevina Jugoslavija
Poklicliterarna zgodovinarka, pisateljica, univerzitetna profesorica, mladinska pisateljica, prevajalka, rusistka

Zlata Vokač Medic, slovenska pisateljica in rusistka, * 23. september 1926, Murska Sobota, † 7. marec 1995, Maribor, Slovenija.

Življenje[uredi | uredi kodo]

Obiskovala je osnovna šolo Lovrenc na Pohorju (1932-1938), nato klasično gimnazijo (1938-1941) in I. gimnazijo Maribor (1945-1947). Študij je 1949 nadaljevala na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 1953 diplomirala iz ruskega jezika s književnostjo in primerjalne književnosti). Dve leti pred diplomo se je poročila z inženirjem Danilom Vokačem. Magistrski študij na Filozofski fakulteti v Beogradu je zaključila 1973 in na isti fakulteti leta 1979 tudi doktorirala.

Sprva je poučevala na srednjih šolah v Mariboru, Kamniku in Slovenski Bistrici ter na Pedagoški akademiji v Mariboru. Leta 1979 je postala docentka za rusko književnost in metodiko ter fonetiko ruskega jezika; poleg tega je predavala tudi slovenski jezik in književnost madžarskim učiteljem v Szombathelyu in Monoštru. S študenti je prirejala večere slovenskega leposlovja in od leta 1975 bila stalna sodelavka raziskovalnega projekta Ruska avantgarda pri Inštitutu za znanost o književnosti v Zagrebu.

Upokojila se je leta 1983. Kot doktorica literarnih znanosti je leta 1994 dobila Glazerjevo nagrado za življenjsko delo; to je najvišje umetniško priznanje Mestne občine Maribor. Umrla je leta 1995 v Mariboru.

Delo[uredi | uredi kodo]

Ukvarjala se je s sodobno rusko književnostjo. Pri raziskavah je prišla do pomembnih ugotovitev o zgodnjem pojavu ruskega nadrealizma. Tematizirala je bivanjski položaj evropskega judovstva (Marpurgi, 1985; Knjiga senc, 1993), tudi s pomočjo lastnih dognanj o judovskih prebivalcih Maribora.

Za mladino je napisala deli: Vesele zgodbe o vampirjih (1994) in Prvo potovanje mačka Čunje (1995). Raziskave in članke je objavljala v Dialogih; v njih so izšli pripovedni spisi (Spomini na Bugojno').

Prevedla je nekaj knjig (Aleksander Grin: Begavka na valovih, 1996) in dram.

Bibliografija[uredi | uredi kodo]

Dela za odrasle[uredi | uredi kodo]

Dela za mladino[uredi | uredi kodo]

  • Vesele zgodbe o vampirjih (1994) (COBISS)
  • Prvo potovanje mačka Čunje (1995) (COBISS)

Razprave in članki v Dialogih[uredi | uredi kodo]

  • Konstantin Paustovski (1966)
  • Ob Goldmannu in Robbe - Grilletu (1969)
  • Ruski formalisti (1973) (COBISS)
  • Misli, ideje, teorije Mihaila Bahtinaropolit (1974) (COBISS)
  • Izidor, metropolit ruski (1976)
  • Problem Grina ali problem nadrealizma v ruski književnosti (1979)
  • A. Grin i revolucija (Umjetnost riječi, Zagreb) (1981)

Pripovedni spisi v Dialogih s spomini na Bugojno[uredi | uredi kodo]

  • Romadinov grob (1972)
  • Facelija (1975)

Učbeniki[uredi | uredi kodo]

  • Russkaja komerčeskaja korespondencija (1961)
  • Ozvočeni teksti iz ruske književnosti (1966)
  • Zapiski predavanj iz ruske književnosti (1966)
  • Formalna metoda (1972)

Priznanje in nagrade[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Enciklopedija Slovenije, Mladinska knjiga, Ljubljana 2000
  • Slovenski biografski leksikon; štirinajsti zvezek, SAZU, Ljubljana 1986

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]