Engelbert I. Spanheimski

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Engelbert I.
grof Pustriške doline, mejni grof v Istri, morda grof v Sponheimu in Kraichgauvu
Engelbert I. moli v družbi svojega duhovnega zaščitnika Sv. Benedikta. Del poslikave v šentpavelskem samostanu
Engelbert I. moli v družbi svojega duhovnega zaščitnika Sv. Benedikta. Del poslikave v šentpavelskem samostanu
Vladanje1070 - 1091 v Pustriški dolini
okrog 10901096 v Istri
Rojstvo11. stoletje
Smrt1. april 1096
Q2323208?
Pokopsamostan Šentpavel, Koroška
OtrociEngelbert II.
Bernard Mariborski
Henrik IV.
Hartvik II.
Siegfried II.
Rikarda
Vladarska hišaSpanheimi
OčeSiegfried I.
MatiRikarda

Engelbert I. Spanheimski, grof v Pustriški dolini, mejni grof v Istri in Solnograški odvetnik, morda tudi grof v Sponheimu in v grofiji Kraichgau, pripadnik plemiške rodbine Spanheimov,* ?, † 1. april 1096.[1]

Življenje[uredi | uredi kodo]

Engelbert je bil sin Siegfrieda I. Spanheimskega in njegove žene Rikarde. Imel je tri brate, od katerih po imenu poznamo dva in sicer Hartvika, nadškofa iz Magdeburga, in Hermana. Engelbert se je poročil s plemenito Hedviko. O Hedvikinem plemiškem izvoru danes ne obstaja soglasje. Možno je, da gre za hčerko vojvode Henrika III. Koroškega iz rodu Eppensteincev,[2] lahko gre za hčerko Bernarda II. Saškega,[3] možno pa je, da je furlanskega porekla.[4] Kakorkoli že- njeno poreklo je zelo verjetno močno okrepilo Engelbertov položaj na Koroškem. V njunem zakonu se je rodilo šest potomcev: Engelbert II., Henrik IV. Koroški, Bernard Mariborski, Siegfried II., Hartvik II in Rikarda.[4] Sinova Henrik IV in Engelbert II. sta se povzpela na položaj koroških vojvod. Engelbert I. je umrl aprila v letu 1096. [1]

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Siegfried I. Spanheimski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Engelbert I. Spanheimski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Engelbert (Aribonski)
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Rikarda
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 


Politično delovanje in dosežki[uredi | uredi kodo]

V času Engelberta I. se je med papeži in Henrikom IV, cesarjem Svetega rimskega cesarstva, vnel boj za investituro (umeščanje cerkvenih dostojanstvenikov). Engelbert I. Spanheimski je bil odvetnik solnograškega nadškofa, zato je leta 1085 zašel v hud spor z oglejskim patriarhom Bertoldom, ki je posegel po grofovih posestvih na Koroškem, Engelbert pa se je temu upiral. Tedanji nemški vladar Henrik IV. Nemški je bil zaradi močnih papeških in drugih nasprotnikov odvisen tako od podpore patriarha kakor tudi Engelberta, zato se je osebno potrudil, da je njun spor čim bolj omilil.[5] Ob smrti cesarja Henrika IV. (1106) papeška stranka v slovenskih deželah že prevladuje in na račun cerkvenih posesti so se tedaj povzpele mnoge plemiške rodbine.[6] Tudi Spanheimi so pod Engelbertom I. postali pristaši papeške stranke, ki je leta 1122 glede umeščanja cerkvenih dostojanstvenikov dosegla za cesarja manj ugodno kompromisno rešitev, zato se je njihova veljava povečala.[7] Engelbert I. je v podporo cerkvi leta 1091 k sebi poklical skupino benediktincev iz samostana Hirsau v severnem Schwarzwaldu, jim podelil svoj grad in cerkev v današnjem Šentpavlu v Labotski dolini - tako je nastal pomemben koroški benediktinski samostan Šentpavel.[8][9][10][11] Proti koncu svojega življenja je Engelbert tudi sam postal benediktinski menih v svojem novem samostanu, kjer je leta 1096 tudi umrl.[11]

Opombe in sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 glej Cawley, Charles & FMG (2006-2010).
  2. Kos, M. (1933). Str. 133.
  3. Wegener Wilhelm. Str. 271.
  4. 4,0 4,1 Vengust, M. (2008). Str. 23.
  5. Robinson, I.S. (1999). Str. 257.
  6. Kos Milko (1933). Str. 113-114.
  7. glej: Kos, M. Leksikon.
  8. Curk, J. (1983). Str. 149.
  9. Rogelj Škafar, B. (1992). Str. 427-428.
  10. Gruden, J. (1910). Str. 171.
  11. 11,0 11,1 Exhibition Rooom of the Austrian Mint(2008). The Great Abbeys of Austria. Exhibition catalogue.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Cawley, Charles & FMG (2006-2010). Genealogija koroške veje Spanheimov
  • Curk Jože (1983). Urbano-gradbena in komunalna zgodovina Maribora. Iz: Časopis za slovensko krajevno zgodovino št. 31. Strani 148-157.
  • Gruden Josip (1910). Zgodovina slovenskega naroda. Celovec, Družba sv. Mohorja.
  • Kos, Milko (1933). Zgodovina Slovencev. Ljubljana, Jugoslovanska knjigarna.
  • --. Spanheim. Iz: Slovenski biografski leksikon.
  • Robinson, I.S. (1999). Henry IV of Germany 1056-1106. UK, Cambridge University Press.
  • Rogelj Škafar Bojana (1992). Knjižna poročila in ocene: Lovrenc na Pohorju skozi stoletja. Iz Etnolog. (Ljubljana, letnik 2 (53), številka 2).
  • Vengust Marko (2008). Kostanjevica na Krki in koroški vojvode Spanheimi. Iz: Kostanjeviške novice, št. 36. Kostanjevica. Str. 23.
  • Exhibition Rooom of the Austrian Mint(2008). The Great Abbeys of Austria. Exhibition catalogue.