Mlakarica

Mlakarica; Časovni razpon: Pozni pleistocen–recentno PreЄ Є O S D C P T J K Pg N ↓
	Samec (spredaj) in samica (zadaj)
	Oglašanje
Ohranitveno stanje
	; najmanj ogrožen (IUCN 3.1)
	; preživetje zagotovljeno (NatureServe)
Znanstvena klasifikacija
Domena:	Eukaryota (evkarionti)
Kraljestvo:	Animalia (živali)
Deblo:	Chordata (strunarji)
Razred:	Aves (ptiči)
Red:	Anseriformes (plojkokljuni)
Družina:	Anatidae (plovci)
Rod:	Anas
Vrsta:	A. platyrhynchos
Dvočlensko ime
	Anas platyrhynchos; Linnaeus, 1758
Podvrste
	A. p. platyrhynchos Linnaeus, 1758; A. p. domesticus Linnaeus, 1758; A. p. conboschas C. L. Brehm, 1831 (disputed)
	Razširjenost A. platyrhynchos Gnezdenje Stalno Prelet Ne-gnezdenje Redko (sezonsko negotova) Mogoče prisotna in uvedena Prisotna in uvedena (sezonsko negotova) Morda prisotna in uvedena (sezonsko negotova)
Sinonimi
	Anas boschas Linnaeus, 1758; Anas adunca Linnaeus, 1758;

Mlakarica (znanstveno ime Anas platyrhynchos; tudi divja raca) je pogosta in široko razprostranjena predstavnica rac, ki gnezdi v zmernih in subtropskih predelih Azije, Evrope, Severne Amerike, Avstralije in Nove Zelandije. Živi v najrazličnejših vodnih habitatih, od močvirij in vodnih tokov do ribnikov v središču mest in morij. Voda je njihovo življenjsko okolje, ki jim predstavlja varnost in jim prinaša hrano, čeprav včasih zaidejo tudi na polje.

Je verjetno najbolj znana med vsemi racami na svetu in je prednik vseh udomačenih rac, ki jih goji človek. Tudi v Sloveniji je vse leto najštevilnejša med vsemi racami, pozimi pa se ji pridružijo še mlakarice iz visokega severa. Tudi drugod po svetu se osebki, ki gnezdijo v krajih z mrzlimi zimami, selijo v toplejše kraje. Pravimo, da je mlakarica delna selivka.

Opis

Samci v svatovskem perju izstopajo od skromnejših samic. Imajo temno zeleno glavo z belim vratnim obročkom in rjave prsi. Hrbet in peruti so svetlo sivi, spodnja stran pa je še svetleje siva. Črni zadek zaključujeta dva navzgor zakrivljena notranja repna peresa »krivčka«. V letu je glava videti črna, temno modro zrcalo je na sprednji in zadnji strani občrtano z belo progo. Samica je podobna drugim samicam rac, ki se hranijo na gladini, od njih pa se loči po temni kapi, temni očesni progi in oranžnorumenem kljunu. So rjavo obarvane, z značilnim grahastim vzorcem, ki je varovalnega pomena zlasti tedaj, ko vali jajca. Ko mine pomlad, se tudi samci obarvajo podobno kot samice, od katerih jih potem najlažje ločimo po tem, da imajo rumeno obarvan kljun, medtem ko imajo samice oranžnorjavega.

Prehrana

Prehrana mlakarice je v glavnem rastlinska, hrani pa se tudi z vodnimi živalmi, kot so paglavci žab, z žabami ter vodnimi žuželkami v vseh razvojnih fazah.

Gibanje

Mlakarice ne plavajo pod vodo, pogosto pa se jih vidi, kako se s potopljenim prednjim delom telesa pasejo v plitvi vodi, kjer s kljunom dosežejo dno. Tako kot obvladajo vodno gladino po kateri plavajo, tudi dobro letijo, pogosto celo ponoči.