Pojdi na vsebino

Kormoran

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Veliki kormoran)

Kormoran
Znanstvena klasifikacija Uredi to klasifikacijo
Domena: Eukaryota (evkarionti)
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (strunarji)
Razred: Aves (ptiči)
Red: Suliformes (veslonožci)
Družina: Phalacrocoracidae (kormorani)
Rod: Phalacrocorax
Vrsta:
P. carbo
Dvočlensko ime
Phalacrocorax carbo
(Linnaeus, 1758)
Območje razširjenosti P. carbo
  Gnezdenje
  Celo leto
  Prelet
  Ne-gnezdenje
Sinonimi

Pelecanus carbo Linnaeus, 1758

Phalacrocorax carbo

Kormorán, tudi veliki kormoran (znanstveno ime Phalacrocorax carbo), je ptič iz družine kormoranov, ki gnezdi po večjem delu starega sveta in na vzhodnih obalah Severne Amerike.

Zraste lahko od 70 do 102 cm z razponom kril med 121 in 160 cm.[2][3] Tehtajo lahko od 1,5 kg[4] do 5,3 kg.[5]

Tako kot drugi kormorani imajo med perjem manj zraka kot drugi ptiči, zato lahko zasleduje ribe tudi pod vodo. Pogosto jih je možno opazovati, kako si po lovu sušijo perje.

Taksonomija

[uredi | uredi kodo]

Kormorana je prvi uradno opisal švedski naravoslovec Carl Linne v deseti izdaji njegovega dela Systema Naturae z dvočlenskim imenom Pelecanus carbo.[6] Danes je kormoran ena izmed 12 vrst, uvrščenih v rod Phalacrocorax, ki ga je leta 1760 uvedel francoski zoolog Mathurin Jacques Brisson.[7] Ime rodu izvira iz latinizirane oblika starogrške besede φαλακρός (phalakros, »plešast") in κόραξ (korax, »krokar«); vrstni pridevek carbo pa v latinščini pomeni »oglje«.[8]

Podvrste

[uredi | uredi kodo]

Priznanih je šest podvrst.[7] Dodatna vrsta, japonski kormoran Phalacrocorax capillatus, je zelo tesno povezana, pri čemer genetski dokazi kažejo, da bi lahko bila vključena znotraj P. carbo;[9] in je navedena v spodnjem seznamu.

SlikaZnanstveno imeObičajno imeRazširjenostOpombe

Northumberland, UK		P. c. carbo
(Linnaeus, 1758)		atlantski kormoranObale severnega Atlantika od severozahodne Francije, Britanije, Irske, zahodne Norveške, zahodnega Grenlanda in vzhodne Kanade do zvezne države Maine (severovzhod ZDA); prezimuje južno do severne Floride; nekoč tudi v Baltskem morjuPrvi ga je opisal Linne na Švedskem leta 1758, a je tam kmalu lokalno izumrl; pozneje so ponovno naselili območje s podvrsto P. c. sinensis[10]

Gojal, Gilgit-Baltistan, Pakistan		P. c. sinensis
(Staunton, 1796)
syn. P. c. subcormoranus (C. L. Brehm, 1824)		celinski kormoranSkoraj vsa Evrazija: od notranje zahodne Evrope do Indije in Šrilanke, do severovzhodne Rusije, severovzhodne Kitajske in Koreje, proti jugu do Turčije, osrednje Azije in severne Mongolije; posamične populacije tudi v osrednji južni Kambodži in južnem Vietnamu, severovzhodnem BorneuŠiri se proti severu in zahodu; danes se območja prekrivajo in se križa z P. c. carbo vsaj v jugovzhodni Angliji, severni Franciji, na Nizozemskem in v Skandinaviji[11]

Osaka, Japonska		P. c. hanedae
Kuroda & Nm, 1925		japonski veliki kormoranObalna in celinska Japonska, od Hokaida do KjušujaEkološko ločen od P. capillatus, manj strogo vezan na morsko okolje, pogosto v notranjosti.

Parc National de Souss-Massa, Maroko		P. c. maroccanus
Hartert, EJO, 1906		maroški kormoranObale severozahodne Afrike: od Maroka do MavretanijeBel vrat in zgornji del prsi

Jezero Naivaša, Kenija		P. c. lucidus
Lichtenstein, MHC, 1823		beloprsi kormoranPodsaharska AfrikaBel vrat in prsi

Viktoria, Avstralija		P. c. novaehollandiae
Stephens, 1826		črni kormoran (Avstralija)
črni shag (Nova Zelandija), kawau (Nova Zelandija, maorsko ime)[12]		Obalne in celinske regije Avstralije in Nove Zelandije: Severni otok, Južni otok, Stewartov otok in Chathamski otoki, Rennellov otok (južni Salomonovi otoki) ter Grande Terre (Nova Kaledonija)Sintip v zbirki Novozelandskiega muzeja Te Papa Tongarewa.[13]

Aichi (prefektura), Japan		P. capillatus
(Temminck & Schlegel, 1850)		japonski kormoranObale Japonske (od Hokaida do Kjušuja), Sahalina, jugovzhodne Rusije in KorejeEkološko ločen od P. c. hanedae, strožje vezan na morsko okolje, redko v notranjosti.

Videi

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ BirdLife International (2018) [amended version of 2018 assessment]. »Phalacrocorax carbo«. Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst. 2018: e.T22696792A155523636. doi:10.2305/IUCN.UK.2018-2.RLTS.T22696792A155523636.en. Pridobljeno 13. novembra 2021.
  2. ↑ Hatch, Jeremy J.; Brown, Kevin M.; Hogan, Geoffrey G.; Morris, Ralph D. (2000). Poole, A. (ur.). »Great Cormorant (Phalacrocorax carbo)«. The Birds of North America Online. Ithaca: Cornell Lab of Ornithology. doi:10.2173/bna.553.
  3. ↑ Stevenson, Terry; Fanshawe, John (2001). Field Guide to the Birds of East Africa: Kenya, Tanzania, Uganda, Rwanda, Burundi. Elsevier Science. ISBN 978-0-85661-079-0.
  4. ↑ Ribak, Gal; Weihs, Daniel; Arad, Zeev (2005). »Water retention in the plumage of diving great cormorants Phalacrocorax carbo sinensis«. Journal of Avian Biology. 36 (2): 89. doi:10.1111/j.0908-8857.2005.03499.x.
  5. ↑ »Cormorant«. The Canadian Encyclopedia. Arhivirano iz spletišča dne 12. junija 2015. Pridobljeno 21. avgusta 2012.
  6. ↑ Linnaeus, Carl (1758). Systema Naturae per regna tria naturae, secundum classes, ordines, genera, species, cum characteribus, differentiis, synonymis, locis (v latinščini). Zv. 1 (10th izd.). Holmiae (Stockholm): Laurentii Salvii. str. 133. Arhivirano iz spletišča dne 22. aprila 2023. Pridobljeno 19. julija 2024.
  7. 1 2 Gill, Frank; Donsker, David; Rasmussen, Pamela, ur. (Februar 2025). »Storks, frigatebirds, boobies, darters, cormorants«. IOC World Bird List Version 15.1. International Ornithologists' Union. Pridobljeno 9. marca 2025.
  8. ↑ Jobling, James A. (2010). The Helm Dictionary of Scientific Bird Names. London: Christopher Helm. str. 90, 301. ISBN 978-1-4081-2501-4.
  9. ↑ Kennedy, M.; Spencer, H.G. (2014). »Classification of the cormorants of the world«. Molecular Phylogenetics and Evolution. 79: 249–257. Bibcode:2014MolPE..79..249K. doi:10.1016/j.ympev.2014.06.020. PMID 24994028.
  10. ↑ Ericson, Per G. P.; Carrasquilla, Francisco Hernandez (1997). »Subspecific identity of prehistoric Baltic cormorants Phalacrocorax carbo«. Ardea. 85: 1–7. Pridobljeno 29. avgusta 2024.
  11. ↑ Newson, Stuart E.; Marchant, John H.; Ekins, Graham R.; Sellers, Robin M. (2007). »The status of inland-breeding Great Cormorants in England«. British Birds. 100 (5): 289–299.
  12. ↑ Heather, Barrie; Robertson, Hugh (2005). The Field guide to the Birds of New Zealand (revised izd.). Viking. ISBN 978-0143020400.
  13. ↑ »Phalacrocorax carbo novaehollandiae; syntype«. Collections Online. Museum of New Zealand Te Papa Tongarewa. Arhivirano iz spletišča dne 24. oktobra 2012. Pridobljeno 18. julija 2010.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kormoran&oldid=6530891«